Zadeva T‑146/22
Ryanair DAC
proti
Evropski komisiji
Sodba Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 7. februarja 2024
„Državne pomoči – Pomoč, ki jo je Nizozemska dodelila družbi KLM v okviru pandemije covida‑19 – Državno poroštvo za bančno posojilo in podrejeno posojilo države – Sklep o razglasitvi pomoči za združljivo z notranjim trgom – Ničnostna tožba – Procesno upravičenje – Znaten vpliv na položaj tožeče stranke na trgu – Dopustnost – Določitev prejemnika pomoči v okviru skupine družb“
1. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo – Posamično nanašanje – Merila – Sklep Komisije o ugotovitvi združljivosti pomoči z notranjim trgom – Tožba konkurenčnega podjetja, s katero se zatrjuje obstoj znatnega vpliva na njegov položaj na trgu – Dopustnost – Obveznost konkurenčnega podjetja, da natančno opredeli upoštevni trg in da primerja položaj vseh konkurentov na tem trgu zaradi razlikovanja od njih – Neobstoj
(člen 263, četrti odstavek, PDEU)
(Glej točke od 19 do 45.)
2. Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Pomoči, ki jih je mogoče šteti za združljive z notranjim trgom – Diskrecijska pravica Komisije – Identifikacija upravičenca pomoči – Skupina podjetij, ki tvori eno samo gospodarsko enoto – Merila presoje – Kapitalske, strukturne, funkcionalne in gospodarske povezave med podjetji, ki pripadajo navedeni skupini – Pogodbeni okvir in kontekst zadevnih ukrepov pomoči
(člen 107(3)(b) PDEU)
(Glej točke od 52 do 62, 76, 77, 97, 107, 132 in od 139 do 146.)
3. Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Pomoči, ki jih je mogoče šteti za združljive z notranjim trgom – Diskrecijska pravica Komisije – Identifikacija prejemnika pomoči – Podjetje, ki je upravičeno do neposredne ali posredne prednosti – Posredna prednost – Pojem – Razlika med posredno prednostjo in sekundarnimi gospodarskimi učinki, ki so neločljivo povezani z ukrepom pomoči
(člen 107(3)(b) PDEU; Sporočilo Komisije 2016/C 262/01, točki 115 in 116)
(Glej točke od 149 do 158.)
4. Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Pomoči, ki jih je mogoče šteti za združljive z notranjim trgom – Pomoči za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice – Pomoči, namenjene financiranju takojšnjih likvidnostnih potreb letalske družbe v okviru pandemije covida-19 – Sklep Komisije o ugotovitvi združljivosti pomoči z notranjim trgom – Očitna napaka pri presoji, ki jo je storila Komisija pri določitvi upravičencev – Napaka, ki lahko vpliva na analizo združljivosti ukrepov pomoči z notranjim trgom
(člen 107(3)(b) PDEU)
(Glej točke od 159 do 163.)
Povzetek
Splošno sodišče je na podlagi tožbe, ki jo je vložila letalska družba Ryanair, za ničen razglasilo sklep Komisije z dne 16. julija 2021,(1) s katerim je ta finančno podporo, ki jo je priglasila Kraljevina Nizozemska, letalski družbi KLM opredelila kot državno pomoč, ki je združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(b) PDEU. V tem okviru je Splošno sodišče podalo pojasnila glede določitve upravičencev do ukrepa pomoči v okviru skupine družb.
Kraljevina Nizozemska je 26. junija 2020 Komisiji priglasila državno pomoč družbi KLM, ki je zajemala, na eni strani, državno poroštvo za posojilo, ki bi ga tej družbi odobril konzorcij bank, in, na drugi strani, državno posojilo (v nadaljevanju: zadevni ukrep). Celotni proračun te pomoči je znašal 3,4 milijarde EUR.
Zadevni ukrep spada v okvir vrste drugih ukrepov državne pomoči za podporo družbam v lasti holdinga Air France‑KLM, katerega glavni odvisni družbi sta letalski družbi KLM in Air France.
Natančneje, Komisija je s sklepom z dne 4. maja 2020 (v nadaljevanju: Sklep Air France)(2) odobrila individualno pomoč, ki jo je Francoska republika dodelila družbi Air France v obliki, na eni strani, državnega poroštva v višini 90 % za posojilo v višini 4 milijarde EUR, ki ga je odobril konzorcij bank, in, na drugi strani, posojila delničarja v višini največ 3 milijarde EUR. Komisija je 5. aprila 2021 poleg tega ugotovila, da je individualna pomoč, ki jo je Francoska republika dodelila v obliki dokapitalizacije družbe Air France in holdinga Air France‑KLM v skupnem znesku 4 milijarde EUR (v nadaljevanju: sklep Air France‑KLM in Air France),(3) združljiva z notranjim trgom.
Cilj zadevnega ukrepa je bil, da se družbi KLM začasno zagotovijo likvidna sredstva, ki jih je potrebovala za soočanje z negativnimi posledicami pandemije covida‑19.
Komisija je s sklepom z dne 13. julija 2020(4) menila, da zadevni ukrep pomeni državno pomoč, združljivo z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(b) PDEU. V skladu s tem sklepom je bila družba KLM edina prejemnica pomoči, druge družbe skupine Air France‑KLM pa so bile izključene.
S sodbo z dne 19. maja 2021 je Splošno sodišče sklep z dne 13. julija 2020(5) vseeno razglasilo za ničen zaradi pomanjkljive obrazložitve v delu, ki se nanaša na določitev upravičenca do zadevnega ukrepa. Poleg tega je odločilo, da učinke razglasitve ničnosti navedenega sklepa zadrži do sprejetja novega sklepa Komisije na podlagi člena 108 PDEU.
Komisija je 16. julija 2021 zato sprejela drugi sklep, v katerem je ponovno menila, da zadevni ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, vendar je združljiv z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(b) PDEU. Tokrat je Komisija družbo KLM in njene odvisne družbe določila kot edine prejemnice pomoči, z izključitvijo drugih družb skupine Air France‑KLM.
Družba Ryanair je pri Splošnem sodišču vložila tožbo za razglasitev ničnosti tega drugega sklepa, pri čemer je izpodbijala zlasti izključitev holdinga Air France‑KLM in njene odvisne družbe Air France iz obsega upravičencev do zadevnega ukrepa.
Presoja Splošnega sodišča
V zvezi z določitvijo upravičencev do priglašenega ukrepa pomoči v okviru skupine družb je Splošno sodišče spomnilo, da čeprav ima Komisija v zvezi s tem široko diskrecijsko pravico, pa mora sodišče Unije preveriti ne samo vsebinsko pravilnost navedenih dokazov, njihovo zanesljivost in doslednost, ampak tudi, ali ti dokazi vsebujejo vse upoštevne podatke, ki jih je treba upoštevati, in ali je z njimi mogoče utemeljiti iz njih izvedene sklepe.
Poleg tega je iz sodne prakse in Obvestila Komisije o pojmu državne pomoči(6) razvidno, da se lahko pri uporabi pravil o državni pomoči več ločenih pravnih subjektov šteje za eno gospodarsko enoto. Med elementi, ki se upoštevajo za ugotovitev obstoja take gospodarske enote, so med drugim kapitalske, strukturne, funkcionalne in gospodarske povezave med zadevnimi subjekti, pogodbe, ki določajo dodelitev priglašene pomoči in vrsto dodeljenega ukrepa pomoči, ter okvir, v katerega je ta pomoč umeščena.
Glede na ta pojasnila je Splošno sodišče najprej poudarilo, da se s kapitalskimi in strukturnimi povezavami znotraj skupine Air France‑KLM želi dokazati, da ločeni pravni subjekti znotraj navedene skupine za namene uporabe pravil o državni pomoči tvorijo eno samo gospodarsko enoto. V zvezi s tem je Splošno sodišče poudarilo, da ugotovitve Komisije v izpodbijanem sklepu in dokazi, ki jih je predložila družba Ryanair, kažejo, da holding Air France‑KLM dejansko obvladuje sestrski družbi Air France in KLM tako, da je neposredno ali posredno vpleten v njuno upravljanje in torej sodeluje pri gospodarski dejavnosti, ki jo opravljata. Iz tega prav tako izhaja, da na ravni skupine Air France‑KLM obstajata centralizirani postopek sprejemanja odločitev in določeno usklajevanje, ki se zagotavljata prek skupnih organov, ki vključujejo visoke predstavnike holdinga Air France‑KLM, družbe Air France in družbe KLM, vsaj kar zadeva sprejemanje določenih pomembnih odločitev.
Ugotovitev Komisije, da holding Air France‑KLM, družba Air France in družba KLM v smislu določitve upravičencev do zadevnega ukrepa ne tvorijo gospodarske enote, je poleg tega omajana s funkcionalnimi in gospodarskimi povezavami, ki obstajajo med temi subjekti. Opis navedenih povezav v izpodbijanem sklepu in primeri, ki jih v zvezi s tem navaja družba Ryanair, namreč dokazujejo določeno funkcionalno, poslovno in finančno integracijo ter sodelovanje med navedenima subjektoma.
Dalje, Splošno sodišče je pojasnilo, da – v nasprotju s trditvami Komisije – iz pogodbenega okvira, na podlagi katerega se odobri zadevni ukrep, ni mogoče sklepati, da so edine upravičenke do zadevnega ukrepa družba KLM in njene odvisne družbe, holding Air France‑KLM in družba Air France ter odvisne družbe, ki jih obvladujeta, pa ne. V zvezi s tem je Splošno sodišče poudarilo, da je več pogojev za odobritev zadevnega ukrepa izrecno pogojenih z odobritvijo holdinga Air France‑KLM ali so predmet njegove zaveze. To dokazuje, da pogodbe, na podlagi katerih je bil zadevni ukrep dodeljen, navedenemu holdingu nalagajo pomembne pogodbene pravice in obveznosti v okviru odobritve in izvajanja navedenega ukrepa. Poleg tega zadevni ukrep s tem, da zagotavlja sposobnost preživetja družbe KLM, krepi tudi sposobnost preživetja holdinga Air France‑KLM. Če tega ukrepa ne bi bilo, bi lahko tveganje propada družbe KLM ogrozilo navedeni holding in s tem celotno skupino Air France‑KLM. Tako lahko ob upoštevanju ravni integracije znotraj skupine Air France‑KLM zadevni ukrep vsaj posredno okrepi finančni položaj te skupine kot celote.
Splošno sodišče je poudarilo obstoj kronološke, strukturne in gospodarske povezave med zadevnim ukrepom in ukrepi pomoči, ki so bili predmet sklepa Air France ter sklepa Air France‑KLM in Air France, poleg tega pa navedlo, da v izpodbijanem sklepu ni omenjen ukrep pomoči, ki je bil predmet sklepa Air France‑KLM in Air France. Komisija je v tem sklepu, ki je bil sprejet več kot tri mesece pred izpodbijanim sklepom, štela, da so upravičenke do ukrepa pomoči, ki je predmet tega sklepa, tako holding Air France‑KLM in njegove odvisne družbe kot družba Air France in njene odvisne družbe, družba KLM in njene odvisne družbe pa ne. Komisija pa bi morala v konkretnih okoliščinah obravnavane zadeve upoštevati tudi sklep Air France‑KLM in Air France, česar pa ni storila.
Nazadnje, Splošno sodišče je zavrnilo trditev Komisije, da ima zadevni ukrep kvečjemu zgolj sekundarne gospodarske učinke za holding Air France‑KLM in družbo Air France. Splošno sodišče je v zvezi s tem spomnilo, da predvidljivi učinki zadevnega ukrepa z vidika ex ante nakazujejo, da bi predvidena rešitev za financiranje lahko koristila skupini Air France‑KLM kot celoti s tem, da bi izboljšala njen splošni finančni položaj. V skladu z Obvestilom Komisije o pojmu državne pomoči pa taka rešitev za financiranje kaže na obstoj vsaj posredne prednosti za skupino Air France‑KLM.
Glede na vse te elemente je Splošno sodišče ugotovilo, da je Komisija storila očitno napako pri presoji s tem, da je štela, da so upravičenci do zadevnega ukrepa družba KLM in njene odvisne družbe, ne pa holding Air France‑KLM in njegove druge odvisne družbe, vključno z družbo Air France in njenimi odvisnimi družbami. Ker lahko ta napačna določitev upravičencev vpliva na celotno analizo združljivosti zadevnega ukrepa z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(b) PDEU, je Splošno sodišče izpodbijani sklep razglasilo za ničen.