SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (šesti senat)

z dne 15. julija 2015(*)

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Evropski trg jekla za prednapenjanje – Določanje cen, razdelitev trga in izmenjava poslovno občutljivih informacij – Enotna, kompleksna in trajajoča kršitev – Pogodba o zastopanju – Pripis kršitvenega ravnanja zastopnika naročitelju – Neseznanjenost naročitelja s kršitvenim ravnanjem zastopnika – Udeležba pri delu kršitve in seznanjenost s celovitim načrtom – Smernice o načinu določanja glob iz leta 2006 – Sorazmernost – Načelo individualizacije kazni in sankcij – Neomejena pristojnost“

V zadevi T‑418/10,

voestalpine AG s sedežem v Linzu (Avstrija),

voestalpine Wire Rod Austria GmbH, prej voestalpine Austria Draht GmbH, s sedežem v Sankt Peter-Freiensteinu (Avstrija),

ki ju zastopajo A. Ablasser-Neuhuber, G. Fussenegger, U. Denzel, in M. Mayer, odvetniki,

tožeči stranki,

proti

Evropski komisiji, ki jo zastopajo R. Sauer, V. Bottka in C. Hödlmayr, zastopniki, skupaj z R. Van der Houtom, odvetnikom,

tožena stranka,

zaradi predloga za razglasitev ničnosti in spremembo Sklepa Komisije C(2010) 4387 final z dne 30. junija 2010 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva COMP/38.344 – Jeklo za prednapenjanje), ki je bil spremenjen s Sklepom Komisije C(2010) 6676 final z dne 30. septembra 2010 in s Sklepom Komisije C(2011) 2269 final z dne 4. aprila 2011,

SPLOŠNO SODIŠČE (šesti senat),

v sestavi S. Frimodt Nielsen (poročevalec), predsednik, F. Dehousse in A. M. Collins, sodnika,

sodni tajnik: J. Palacio González, glavni administrator,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 2. oktobra 2014

izreka naslednjo

Sodbo

 Predmet spora

1        Ta tožba je vložena zoper Sklep Komisije C(2010) 4387 final z dne 30. junija 2010 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva COMP/38.344 – Jeklo za prednapenjanje) (v nadaljevanju: prvotni sklep), s katerim je bil sankcioniran omejevalni sporazum med dobavitelji jekla za prednapenjanje (JPN), ki so bili udeleženi pri določanju deležev, razdelitvi kupcev, določanju cen in izmenjavi poslovno občutljivih informacij o cenah, obsegu in kupcih na evropski, regionalni in nacionalni ravni.

2        Prvotni sklep je Evropska komisija naslovila na družbe:

–        ArcelorMittal SA,

–        ArcelorMittal Wire France SA,

–        ArcelorMittal Fontaine SA,

–        ArcelorMittal Verderio Srl,

–        Emesa-Trefilería SA (v nadaljevanju: Emesa),

–        Industrias Galycas SA (v nadaljevanju: Galycas),

–        ArcelorMittal España SA,

–        Trenzas y Cables de Acero PSC SL (v nadaljevanju: Tycsa),

–        Trefilerías Quijano SA (v nadaljevanju: TQ),

–        Moreda-Riviere Trefilerías SA (v nadaljevanju: MRT),

–        Global Steel Wire SA (v nadaljevanju: GSW),

–        Socitrel – Sociedade Industrial de Trefilaria, SA (v nadaljevanju: Socitrel),

–        Companhia Previdente – Sociedade de Controle de Participações Financeiras SA (v nadaljevanju: Companhia Previdente),

–        voestalpine Austria Draht GmbH, postala voestalpine Wire Rod Austria GmbH, druga tožeča stranka (v nadaljevanju: Austria Draht),

–        voestalpine AG, prva tožeča stranka,

–        Fapricela Industria de Trefilaria SA (v nadaljevanju: Fapricela),

–        Proderac – Productos Derivados del Acero SA (v nadaljevanju: Proderac),

–        Westfälische Drahtindustrie GmbH (v nadaljevanju: WDI),

–        Westfälische Drahtindustrie Verwaltungsgesellschaft mbH & Co. KG (v nadaljevanju: WDV),

–        Pampus Industriebeteiligungen GmbH & Co. KG (v nadaljevanju: Pampus),

–        Nedri Spanstaal BV (v nadaljevanju: Nedri),

–        Hit Groep BV,

–        DWK Drahtwerk Köln GmbH in Saarstahl AG (v nadaljevanju: skupaj: DWK),

–        Ovako Hjulsbro AB,

–        Ovako Dalwire Oy AB,

–        Ovako Bright Bar AB,

–        Rautaruukki Oyj,

–        Italcables SpA (v nadaljevanju: ITC),

–        Antonini SpA,

–        Redaelli Tecna SpA (v nadaljevanju: Redaelli),

–        CB Trafilati Acciai SpA (v nadaljevanju: CB),

–        ITAS – Industria Trafileria Applicazioni Speciali SpA (v nadaljevanju: Itas),

–        Siderurgica Latina Martin SpA (v nadaljevanju: SLM),

–        Ori Martin SA,

–        Emme Holding SpA prej, nato pa ponovno imenovana v Trafilerie Meridionali Spa (v nadaljevanju: Trame).

3        Komisija je prvotni sklep dvakrat spremenila.

4        Prvič, Komisija je 30. septembra 2010 sprejela Sklep C(2010) 6676 final, s katerim je bil spremenjen prvotni sklep (v nadaljevanju: prvi sklep o spremembi). V bistvu je bila s prvim sklepom o spremembi znižana globa, naložena tem družbam: ArcelorMittal Verderio, ArcelorMittal Fontaine in ArcelorMittal Wire France, ArcelorMittal España, WDI in WDV.

5        Prvi sklep o spremembi je bil naslovljen na vse naslovnike prvotnega sklepa.

6        Drugič, Komisija je 4. aprila 2011 sprejela Sklep C(2011) 2269 final o spremembi prvotnega sklepa (v nadaljevanju: drugi sklep o spremembi). V bistvu je bila z drugim sklepom o spremembi med drugim znižana globa, naložena tem družbam: ArcelorMittal, ArcelorMittal Verderio, ArcelorMittal Fontaine in ArcelorMittal Wire France ter SLM in Ori Martin. Naslovnice drugega sklepa o spremembi so bile samo te družbe.

7        Vse družbe, ki so vložile tožbo zoper prvotni sklep, so po potrebi na pobudo Splošnega sodišča prejele obvestilo o dveh sklepih o spremembi.

8        Splošno sodišče je na družbi voestalpine in Austria Draht naslovilo vprašanje o posledicah, ki jih te spremembe prvotnega sklepa lahko imajo za vsebino njunih trditev, ti družbi pa sta imeli tudi možnost prilagoditi svoja stališča, da bi upoštevali te morebitne posledice.

9        Tako prvotni sklep, kakor je bil spremenjen s prvim in drugim sklepom o spremembi, v tej tožbi pomeni „izpodbijani sklep“.

10      Zoper prvotni sklep je bilo vloženih osemindvajset tožb, pri čemer se prvi sklep o spremembi, drugi sklep o spremembi ali dopisi Komisije po predlogih nekaterih naslovnikov prvotnega sklepa nanašajo na ponovno presojo njihove zmožnosti prispevanja (zadeve T‑385/10, ArcelorMittal Wire France in drugi/Komisija; T‑388/10, Productos Derivados del Acero/Komisija; T‑389/10, SLM/Komisija; T‑391/10, Nedri Spanstaal/Komisija; T‑393/10, Westfälische Drahtindustrie in drugi/Komisija; T‑398/10, Fapricela/Komisija; T‑399/10, ArcelorMittal España/Komisija; T‑406/10, Emesa-Trefilería in Industrias Galycas/Komisija; T‑413/10, Socitrel/Komisija; T‑414/10, Companhia Previdente/Komisija; T‑418/10, voestalpine in voestalpine Wire Rod Austria/Komisija; T‑419/10, Ori Martin/Komisija; T‑422/10, Trafilerie Meridionali/Komisija; T‑423/10, Redaelli Tecna/Komisija; T‑426/10, Moreda-Riviere Trefilerías/Komisija; T‑427/10, Trefilerías Quijano/Komisija; T‑428/10, Trenzas y Cables de Acero/Komisija; T‑429/10, Global Steel Wire/Komisija; T‑436/10, Hit Groep/Komisija; T‑575/10, Moreda-Riviere Trefilerías/Komisija; T‑576/10, Trefilerías Quijano/Komisija; T‑577/10, Trenzas y Cables de Acero/Komisija; T‑578/10, Global Steel Wire/Komisija; T‑438/12, Global Steel Wire/Komisija; T‑439/12, Trefilerías Quijano/Komisija; T‑440/12, Moreda-Riviere Trefilerías/Komisija; T‑441/12, Trenzas y Cables de Acero/Komisija in T‑409/13, Companhia Previdente in Socitrel/Komisija).

 Dejansko stanje

I –  Sektor, ki je predmet postopka

A –  Proizvod

11      Omejevalni sporazum, ki ga je sankcionirala Komisija, se je nanašal na JPN. Ta izraz označuje kovinske žice in jeklene vrvi in med drugim jeklo za prednapeti beton, ki je potreben pri izdelovanju balkonov, temeljnih opornikov ali cevi na eni strani, in jeklo za ponapeti beton, ki se uporablja v industrijski gradnji, podzemni gradnji ali gradnji mostov (izpodbijani sklep, točka 2 obrazložitve).

12      Proizvodi iz JPN zajemajo več vrst enojnih žic (na primer gladke, svetleče, pocinkane, potiskane ali rebraste žice) ter več vrst jeklenih vrvi (na primer svetleče, potiskane, prevlečene s polietilenom ali kovinske vrvi). Jeklene vrvi iz JPN so sestavljene iz treh ali sedmih žic. JPN se prodaja v več premerih. Komisija posebnih jeklenih vrvi, to je pocinkanih ali prevlečenih jeklenih vrvi – podmazanih ali povoščenih – in objemk, to je pocinkanih prevlečenih jeklenih vrvi in pocinkanih žic, ki se uporabljajo pri gradnji mostov, ni upoštevala (izpodbijani sklep, točki 3 in 4 obrazložitve).

13      V izpodbijanem sklepu je prav tako navedeno, da se v več državah zahteva tehnična odobritev, ki jo izdajo nacionalni organi. Postopki certifikacije trajajo približno šest mesecev (izpodbijani sklep, točka 5 obrazložitve).

B –  Struktura ponudbe

14      Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da so udeleženci omejevalnega sporazuma nadzirali približno 80 % prodaje v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP). V večini držav je bila poleg nekaj lokalnih proizvajalcev prisotna večina največjih proizvajalcev. Večina teh velikih proizvajalcev je bila del metalurških skupin, ki proizvajajo tudi žice, ki so sestavina JPN in pomenijo glavni element njegovih stroškov. Medtem ko so morala nevključena podjetja sestavine kupovati na trgu, so se vključena podjetja večinoma zanašala na dobave v okviru svoje skupine. V celotnem obdobju trajanja omejevalnega sporazuma, ugotovljenega v izpodbijanem sklepu, je industrija potrdila občutne in trajnostne presežne zmogljivosti za JPN (izpodbijani sklep, točki 98 in 99 obrazložitve).

15      Leta 2001 je bila vrednost prodaje JPN v EGP približno 365 milijonov EUR za celoten obseg, ki se je približal 600.000 tonam v istem letu. Ta prodaja se je od 20 do 25 % nanašala na žice za JPN in od 75 do 80 % na vrvi za JPN, pri čemer se ti povprečji razlikujeta glede na posamezno državo. Poraba JPN je bila največja v Italiji (približno 28 % prodaje JPN v EGP). Druge velike porabnice so bile Španija (16 %) ter Nizozemska, Francija, Nemčija in Portugalska (od 8 do 10 % vsaka) (izpodbijani sklep, točka 100 obrazložitve).

C –  Struktura povpraševanja

16      Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je bila struktura povpraševanja po JPN zelo različna. Proizvajalci gradbenega materiala in specializirana inženirska podjetja so JPN na primer uporabljali pri konstrukcijah za stabilizacijo stavb in mostov. Kupci so bili maloštevilni veliki kupci – na primer družba Addtek International Oy AB (v nadaljevanju: Addtek), ki je postala Consolis Oy AB, z med 5 in 10 % porabe JPN v Evropski uniji – in številni manjši kupci (izpodbijani sklep, točki 101 in 102 obrazložitve).

17      Tržne navade v državah članicah so bile različne. Proizvajalci JPN in njihovi kupci so pogosto sklepali šest- ali dvanajstmesečne okvirne pogodbe. Zato so kupci na podlagi povpraševanja naročali tonažo v razponu dogovorjenega obsega po dogovorjeni ceni. Pogodbe so se zaradi drugih pogajanj redno podaljševale (izpodbijani sklep, točka 103 obrazložitve).

D –  Trgovina v Evropski uniji in EGP

18      V izpodbijanem sklepu je navedeno, da obseg prodaje JPN v obdobju, ki ga zadeva omejevalni sporazum, kaže na to, da je bila trgovina med državami članicami Unije intenzivna. JPN se je proizvajal in prodajal v celotnem EGP (izpodbijani sklep, točka 104 obrazložitve).

II –  Voestalpine in Austria Draht

19      Družba Austria Draht je avstrijska proizvajalka jeklenih vrvi. Od 24. februarja 1988 do 3. decembra 2002 je bilo 95 % njenega kapitala v lasti družbe Voest-Alpine Stahl Gesellschaft GmbH, 5 % pa v lasti družbe Donauländische Baugesellschaft GmbH. Družba voestalpine Bahnsysteme GmbH, pravna naslednica družbe Voest-Alpine Stahl Gesellschaft, je po notranjem prestrukturiranju 3. decembra 2002 pridobila 99,95 % kapitala družbe Austria Draht. Družbi Voest-Alpine Stahl Gesellschaft in voestalpine Bahnsysteme sta hčerinski družbi v stoodstotni lasti avstrijske družbe voestalpine (izpodbijani sklep, točki 44 in 45 obrazložitve).

20      V Italiji je družba Austria Draht prodajo JPN zaupala zastopniku, italijanski družbi Studio Crema CAP Srl (v nadaljevanju: Studio Crema), ki jo je upravljal in zastopal g. M. Ta oseba ni bila pooblaščena za podpisovanje pogodb, sklenjenih s kupci družbe Austria Draht, saj je te vedno neposredno sklenila družba Austria Draht (izpodbijani sklep, točka 46 obrazložitve).

21      Družba voestalpine je v davčnem obdobju od 1. aprila 2001 do 31. marca 2002 ustvarila promet v vrednosti približno 18,27 milijona EUR v EGP v sektorju JPN, ki ga je upoštevala Komisija. Ta promet je bil ustvarjen izključno od prodaje, ki jo je izvedla družba Austria Draht. V davčnem obdobju od 1. aprila 2009 do 31. marca 2010 je znašal konsolidiran skupni promet družbe voestalpine 8,55 milijarde EUR (izpodbijani sklep, točka 47 obrazložitve).

III –  Upravni postopek

22      Bundeskartellamt (nemški organ, pristojen za konkurenco) je 9. januarja 2002 Komisiji posredoval dokumente o zadevi, o kateri odloča nemško lokalno delovno sodišče, v zvezi z prenehanjem pogodbe o zaposlitvi nekdanjega uslužbenca družbe WDI. Ta uslužbenec je potrdil, da je bil vpleten v kršitev člena 101 PDEU v zvezi z JPN. V tem okviru je naštel vpletena podjetja in posredoval prve informacije o kršitvi (izpodbijani sklep, točka 105 obrazložitve).

A –  Prva prijava za prizanesljivost in imuniteta, odobrena družbi DWK

23      Družba DWK je 18. junija 2002 Komisiji poslala dopis v zvezi s kršitvijo člena 101 PDEU v zvezi z JPN, v katero je bila vpletena sama in tudi druga podjetja. V tem okviru je družba DWK pojasnila, da upa, da se bo zanjo uporabilo Obvestilo Komisije z dne 19. februarja 2002 o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 155, v nadaljevanju: obvestilo o prizanesljivosti) (izpodbijani sklep, točka 106 obrazložitve).

24      Predstavniki družbe DWK so se 3. julija 2002 srečali s Komisijo in razpravljali o postopku prizanesljivosti. Komisija je 19. julija 2002 družbi DWK na podlagi točke 8(b) obvestila o prizanesljivosti odobrila pogojno imuniteto pred globami, ker je ta družba prva predložila dokaze, ki so Komisiji omogočili ugotovitev kršitev člena 101 PDEU v zvezi z domnevnim omejevalnim sporazumom med proizvajalci JPN v celotni Uniji (izpodbijani sklep, točka 107 obrazložitve).

B –  Preiskave in zahteve za informacije

25      Komisija je 19. in 20. septembra 2002 v skladu s členom 14(2) in (3) Uredbe št. 17 z dne 6. februarja 1962 Prve uredbe o izvajanju členov [101 PDEU] in [102 PDEU] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 3) opravila preiskave med drugim v prostorih družb DWK, WDI, Nedri, Tréfileurope, Tycsa, Redaelli, CB, Itas, ITC, SLM in Edilsider (družbe v lasti prodajnega zastopnika družbe Tréfileurope Italia Srl, postala ArcelorMittal Verderio) ter njihovih hčerinskih družb in povezanih podjetij (izpodbijani sklep, točka 108 obrazložitve).

26      Komisija je od 19. septembra 2002 v skladu s členom 11 Uredbe št. 17 in členom 18 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov [101 PDEU] in [102 PDEU] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205) naslovila več zahtev za informacije na podjetja, ki so naslovniki prvotnega sklepa, njihove matične družbe, druga podjetja, nekatere osebe (upokojeni uslužbenec družbe Redaelli in nato poslovni svetovalec ter in prodajni zastopnik družbe Tréfileurope Italia prek družbe Edilsider) in nekatera poklicna združenja (izpodbijani sklep, točka 109 obrazložitve).

27      Komisija je 7. in 8. junija 2006 v skladu s členom 20 Uredbe št. 1/2003 opravila preiskavo v prostorih (pisarni) družinskega člana nekdanjega uslužbenca družbe Redaelli (izpodbijani sklep, točka 114 obrazložitve).

C –  Druge prijave za prizanesljivost in odgovori Komisije

28      Med naslovniki izpodbijanega sklepa so nekatere družbe, denimo ITC, Nedri, SLM, Redaelli in WDI, vložile uradne prijave za prizanesljivost v skladu z obvestilom o prizanesljivosti. Družba Tysca je potrdila obstoj protikonkurenčnih dogovorov, vendar se ni prijavila za prizanesljivost (izpodbijani sklep, točka 110 obrazložitve).

29      Družba ITC se je prijavila za prizanesljivost 21. septembra 2002, pri čemer je predložila takratne dokaze v zvezi s sestanki med proizvajalci JPN med letoma 1979 in 2002. Prav tako je 11. novembra 2002 predložila izjavo podjetja. Komisija je 10. januarja 2003 družbi ITC začasno znižala globe s 30 na 50 %, če bo še naprej spoštovala pogoje iz točke 21 obvestila o prizanesljivosti (izpodbijani sklep, točka 111 obrazložitve).

30      Družba Tycsa je 17. oktobra 2002 odgovorila na zahtevo za informacije, pri čemer je priznala dejstva in predložila zanjo obremenilne dokaze. Družba Redaelli je 21. oktobra 2002 v odgovoru na zahtevo za informacije predložila zanjo obremenilne dokaze in je 20. marca 2003 uradno predlagala, naj se zanjo uporabi obvestilo o prizanesljivosti. Družba Nedri je 23. oktobra 2002 v odgovoru na zahtevo za informacije predložila dokaze in predlagala, naj se zanjo uporabi navedeno obvestilo. Družba SLM je 30. oktobra 2002 v odgovoru na zahtevo za informacije zaprosila za znižanje globe. Družba Tréfileurope je 4. novembra 2002 in nato 6. marca 2003 in 11. junija 2003 v odgovoru na zahtevo za informacije posredovala zanjo obremenilne informacije in izjavo podjetja, da bi se zanjo uporabilo obvestilo o prizanesljivosti. Družba Galycas je 17. marca 2004 odgovorila na zahtevo za informacije in priznala dejstva ter podala nekatere zanjo obremenilne izjave. Družba WDI je 19. maja 2004 predložila izjavo podjetja, da bi se zanjo uporabilo obvestilo o prizanesljivosti. Družba ArcelorMittal je 28. junija 2007 poleg drugih stikov s Komisijo vložila prijavo za prizanesljivost, ki je vsebovala v glavnem na roko napisane zapiske nekdanjega uslužbenca družbe Emesa za obdobje med letoma 1992 in 2002. (izpodbijani sklep, točka 112 obrazložitve)

31      Komisija je na podlagi prijav za prizanesljivost na družbe ArcelorMittal, Nedri in WDI naslovila dopis z dne 19. septembra 2008, s katerim jih je obvestila, da ne bo odobrila imunitete pred globami in da bo v skladu s točko 26 obvestila o prizanesljivosti znižala globo v mejah, določenih v točki 23(b) tega obvestila. Komisija je istega dne dopis naslovila tudi na družbi Redaelli in SLM, s katerim je zavrnila njuno prijavo za prizanesljivost (izpodbijani sklep, točka 113 obrazložitve).

D –  Uvedba postopka in obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah

32      Komisija je 30. septembra 2008 sprejela obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, ki se je nanašalo na več družb, med njimi voestalpine in Austria Draht.

33      Vse naslovnice obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah so predložile pisne pripombe v odgovor na očitke Komisije.

E –  Vpogled v spis, zaslišanje in zmožnost prispevanja

34      Naslovnice obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah so v spis Komisije lahko vpogledale prek kopije na DVD. Hkrati so te družbe prejele seznam, v katerem so bili našteti dokumenti iz spisa o preiskavi in navedena stopnja dostopnosti do vsakega dokumenta. Obveščene so bile, da so bili na DVD dostopni vsi dokumenti, ki jih je Komisija lahko pridobila v preiskavi, razen dokumentov ali delov dokumentov, ki so vsebovali poslovne skrivnosti in druge zaupne informacije. Dostop do dokumentov v zvezi s prizanesljivostjo je bil odobren v prostorih Komisije.

35      Zaslišanje je potekalo 11. in 12. februarja 2009. Na njem so bila prisotna vsa podjetja, naslovniki obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, razen družb HIT Groep, Emesa in Galycas.

36      Štirinajst podjetij se je prav tako sklicevalo na nesposobnost plačila v smislu točke 35 Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003 (UL 2006, C 210, str. 2, v nadaljevanju: Smernice iz leta 2006). V podporo temu so podala utemeljitve.

F –  Dodatne zahteve za informacije

37      Nato je Komisija zahteve za informacije poslala družbam GSW, MRT, Tycsa, TQ, Companhia Previdente in Socitrel za razjasnitev nekaterih vprašanj, ki so se nanašala zlasti na njihovo organiziranost. Te družbe so odgovorile 6. marca in 15. aprila 2009.

38      Komisija je zahteve za informacije poslala tudi vsem naslovnicam prvotnega sklepa, da bi ugotovila vrednost prodaje upoštevnih proizvodov in promet skupin. Vse naslovnice so odgovorile na te zahteve.

IV –  Izpodbijani sklep

39      Izpodbijani sklep se nanaša na omejevalni sporazum med dobavitelji JPN, ki so bili udeleženi pri določanju kvot, razdelitvi kupcev, določanju cen in izmenjavi poslovno občutljivih informacij glede cen, obsega prodaje in kupcev na evropski ravni (klub Zürich, klub Evropa, …), regionalni ravni in nacionalni ravni (klub Italia, klub España). Iz točke 1 obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da so ta podjetja storila enotno in trajajočo kršitev člena 101(1) PDEU in od 1. januarja 1994 člena 53(1) Sporazuma EGP. Nezakonito so ravnala vsaj od začetka leta 1984 in do 19. septembra 2002.

40      Preiskava je vključevala 18 podjetij. V točkah od 122 do 133 obrazložitve izpodbijanega sklepa so dejavnosti omejevalnega sporazuma, ki je predmet postopka, opisane na splošno, kot je povzeto v točki 67 in naslednjih.

41      Družbi voestalpine in Austria Draht sta bili spoznani za odgovorni za udeležbo pri omejevalnem sporazumu v obdobju od 15. aprila 1997 do 19. septembra 2002 (izpodbijani sklep, člen 1).

42      Družbama voestalpine in Austria Draht je bila za to kršitev skupaj in solidarno naložena globa v višini 22 milijonov EUR (izpodbijani sklep, člen 2).

 Postopek in predlogi strank

43      Družbi voestalpine in Austria Draht sta 15. septembra 2010 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložili to tožbo.

44      Splošno sodišče (prvi senat) je s sklepom z dne 29. oktobra 2010 tožeči stranki obvestilo o možnosti, da prilagodita tožbene razloge in predloge zaradi upoštevanja sprememb, nastalih s prvim sklepom o spremembah.

45      Družbi voestalpine in Austria Draht v okviru replike, vložene 1. junija 2011, nista predložili stališč o prvem sklepu o spremembah.

46      Splošno sodišče je s sklepom z dne 6. junija 2011 Komisijo pozvalo, naj predloži dokumente.

47      Komisija je 29. junija 2011 posredovala obvestilo o drugem sklepu o spremembah.

48      Družbi voestalpine in Austria Draht sta 1. avgusta 2011 predložili stališča o drugem sklepu o spremembah.

49      Družbi voestalpine in Austria Draht sta 14. oktobra 2011 vložili dopis, ki je bil v spis vložen 8. novembra 2011 in ki sta mu na podlagi člena 66(2) Poslovnika Splošnega sodišča z dne 2. maja 1991 priložili dokumente, v katerih so bili ponazorjeni dokazi, predloženi v podporo pojasnil v tožbi.

50      Gre predvsem za izjave, ki so bile sestavljene in so bile predložene šele po vložitvi replike ter s katerimi so odgovorna oseba družbe Redaelli, odgovorna oseba družbe SLM in odgovorna oseba družbe ITC navedle, da g. G. ni zastopal tožečih strank na sestankih kluba Italia.

51      V zgoraj navedenem dopisu z dne 14. oktobra 2011 sta družbi voestalpine in Austria Draht predlagali tudi sprejetje ukrepa procesnega vodstva v smislu člena 68(1) Poslovnika z dne 2. maja 1991, ki se je nanašal na to, da se zgoraj navedeni odgovorni osebi družb Redaelli in SLM zaslišita kot priči.

52      Pisni postopek je bil najprej končan 20. oktobra 2011 s tem, ko je Komisija v jeziku postopka vložila dupliko in pripombe na stališča, ki sta jih predložili družbi voestalpine in Austria Draht na drugi sklep o spremembi.

53      Komisija je 24. novembra 2011 predložila stališča o dopisu družb voestalpine in Austria Draht z dne 14. oktobra 2011, ki je bil v spis vložen 8. novembra 2011 in zaradi katerega je bil ponovno odprt pisni postopek.

54      Komisija je 24. februarja 2012 vložila popravek duplike.

55      Ker je bila sestava Splošnega sodišča od 23. septembra 2013 spremenjena, je bil sodnik poročevalec razporejen v šesti senat, ki mu je bila zato dodeljena ta zadeva.

56      Predhodno poročilo iz člena 52(2) Poslovnika z dne 2. maja 1991 je bilo šestemu senatu posredovano 19. marca 2014.

57      Splošno sodišče je 28. aprila 2014 v okviru ukrepov procesnega vodstva, sprejetih na podlagi člena 64 njegovega poslovnika z dne 2. maja 1991, stranki pozvalo, naj odgovorita na več vprašanj, Komisijo pa, naj predloži dokumente, med drugim tudi kopijo spisa, ki je bil posredovan tožečima strankama v upravnem postopku.

58      Stranke so 13. junija 2014 odgovorile na te pozive.

59      Splošno sodišče je 16. julija 2014 Komisiji v okviru pripravljalnih ukrepov, sprejetih na podlagi člena 65 Poslovnika z dne 2. maja 1991, naložilo, naj predloži dokumente, ki jih ni želela predložiti v odgovor na ukrepe procesnega vodstva, sprejete 28. aprila 2014.

60      Komisija je 23. julija 2014 predložila zahtevane dokumente, do katerih sta tožeči stranki imeli dostop pred obravnavo.

61      Stranke so podale ustne navedbe in odgovore na vprašanja Splošnega sodišča na obravnavi 2. oktobra 2014.

62      Družbi voestalpine in Austria Draht Splošnemu sodišču predlagata, naj:

–        izpodbijani sklep razglasi za ničen;

–        podredno, zniža globo, ki jima je bila naložena in ki je določena v členu 2 izpodbijanega sklepa;

–        Komisiji naloži plačilo stroškov.

63      Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        tožbo v celoti zavrne;

–        tožečima strankama naloži plačilo stroškov.

 Pravo

64      Družbi voestalpine in Austria Draht Komisiji v bistvu očitata, da ju je sankcionirala z globo v višini 22 milijonov EUR zaradi udeležbe pri enotni, kompleksni in trajajoči kršitvi, in sicer „celoti sporazumov in usklajenih ravnanj v sektorju [JPN] na notranjem trgu“ (v nadaljevanju: omejevalni sporazum ali enotna kršitev), ki je, glede njiju, obsegala:

–        prvič in predvsem sodelovanje družbe Austria Draht v klubu Italia, enem od regionalnih sporazumov omejevalnega sporazuma, po svojem zastopniku v Italiji, g. G., ki je deloval tudi na račun druge udeleženke omejevalnega sporazuma (družba CB);

–        drugič, občasna vpletenost – na kar kažejo jasni indici – družbe Austria Draht v protikonkurenčne razprave na evropski ravni, na podlagi katerih se je lahko zelo zgodaj seznanila s to ravnijo omejevalnega sporazuma.

65      V tem okviru tožeči stranki v okviru prvega tožbenega razloga grajata pripis protipravnega ravnanja zastopnika družbe Austria Draht v Italiji naročitelju, ker naj bi bil tak pripis v nasprotju s členom 101 PDEU in členom 53 Sporazuma EGP, v okviru drugega tožbenega razloga pa grajata ugotovitev, da naj bi bila družba Austria Draht udeležena pri enotni kršitvi. Poleg tega, da naj namreč družba Austria Draht nikoli ne bi vedela za protipravno ravnanje svojega zastopnika v klubu Italia, naj tudi nikoli ne bi bila seznanjena s panevropskim obsegom omejevalnega sporazuma. Družba Austria Draht naj nikoli ne bi sodelovala pri panevropskih dogovorih omejevalnega sporazuma in naj bi se od njega vsekakor vedno distancirala.

66      Na podlagi teh enotnih kršitev tožeči stranki v okviru tretjega tožbenega razloga izpodbijata globo in njeno višino. Natančneje, tožeči stranki trdita, da globa ni sorazmerna, ker nista vedeli za protipravno ravnanje zastopnika družbe Austria Draht za Italijo (klub Italia) in nista bili udeleženi pri drugih delih omejevalnega sporazuma (klub Zürich, klub Evropa, klub España, dodelitev kupca družbe Adtek, …). Vrednost prodaje, ki jo je treba upoštevati za določitev zneska globe torej nikakor ne more biti vrednost evropske prodaje JPN tožečih strank.

A –  Uvodne ugotovitve

1.     Vsebina izpodbijanega sklepa

67      Iz člena 1 izpodbijanega sklepa je razvidno, da sta družbi voestalpine in Austria Draht kršili člen 101 PDEU in od 1. januarja 1994 člen 53 Sporazuma EGP s tem, da sta bili od 15. aprila 1997 do 19. septembra 2002 udeleženi pri „celoti sporazumov in usklajenih ravnanj v sektorju JPN na notranjem trgu in od 1. januarja 1994 v EGP“.

a)     Deli omejevalnega sporazuma in opis značilnosti enotne kršitve

68      V točki 122 obrazložitve izpodbijanega sklepa je omejevalni sporazum opisan kot „panevropski sporazum, ki je sestavljen iz t. i. faze Zürich in t. i. evropske faze in/ali glede na primer iz nacionalnih/regionalnih sporazumov“. V točkah od 123 do 135 so na kratko opisani ti različni sporazumi in usklajena ravnanja, ki so v nadaljevanju podrobno predstavljena in presojana glede na člen 101(1) PDEU in člen 53 Sporazuma EGP.

69      Za shematsko ponazoritev je omejevalni sporazum sestavljen iz teh sporazumov:

–        klub Zürich je bil prva faza panevropskega sporazuma. Ta sporazum je trajal od 1. januarja 1984 do 9. januarja 1996 in se je nanašal na določitev kvot po državah (Nemčija, Španija, Francija, Italija, Avstrija in Beneluks), razdelitev kupcev, cene in izmenjavo poslovno občutljivih informacij. Udeleženci tega sporazuma so bile družbe Tréfileurope, Nedri, WDI, DWK in Redaelli, ki je zastopala več italijanskih podjetij vsaj od leta 1993 in 1995, tem družbam sta se nato pridružili družbi Emesa leta 1992 in Tycsa leta 1993;

–        klub Italia, nacionalni sporazum, ki je trajal od 5. decembra 1995 do 19. septembra 2002. Ta sporazum se je nanašal na določitev kvot za Italijo in za izvoz iz te države v Evropo. Udeleženci tega sporazuma so bila italijanska podjetja Redaelli, ITC, CB in Itas, ki so se jim nato pridružile družbe Tréfileurope in Tréfileurope Italia (3. aprila 1995), SLM (10. februarja 1997), Trame (4. marca 1997), Tycsa (17. decembra 1996), DWK (24. februarja 1997) in Austria Draht (15. aprila 1997);

–        sporazum za jug, regionalni sporazum, ki so ga leta 1996 dogovorila in sklenila italijanska podjetja Redaelli, ITC, CB in Itas z družbama Tycsa in Tréfileurope za določitev stopnje prodora vsakega od udeležencev v južne države (Belgija, Španija, Francija, Italija in Luksemburg) in zavezo dogovoriti se o kvotah z drugimi proizvajalci severne Evrope;

–        klub Evropa, to je druga faza panevropskega sporazuma. Ta sporazum so maja 1997 sklenile družbe Tréfileurope, Nedri, WDI, DWK, Tycsa in Emesa (imenovane „stalne udeleženke“ ali „šest proizvajalcev“), prenehal pa je septembra 2002. Sporazum se je nanašal na premostitev krize kluba Zürich, razdelitev novih kvot (izračunanih za obdobje od zadnjega četrtletja 1995 do prvega četrtletja 1997), razdelitev kupcev in določitev cen. Šest proizvajalcev se je dogovorilo o pravilih usklajevanja, vključno z imenovanjem koordinatorjev, odgovornih za izvajanje sporazumov v več državah, in usklajevanje z drugimi zainteresiranimi podjetji, dejavnimi v zadevnih državah ali ki so imela iste kupce. Njihovi predstavniki so se redno srečevali na več ravneh, da bi spremljali izvajanje sporazumov. Izmenjevali so si občutljive poslovne informacije. V primeru odstopanja od dogovorjenega ravnanja je bil uporabljen sistem kompenzacije;

–        usklajevanje, ki se nanaša na kupca družbo Addtek. V okviru tega panevropskega sporazuma je šest proizvajalcev, ki so se jim občasno pridružili italijanski proizvajalci in družba Fundia, vzdrževalo tudi dvostranske (ali večstranske) stike ter sodelovalo pri določanju cen in dodelitvi kupcev na ad hoc podlagi, če so imeli za to interes. Na primer, družbe Tréfileurope, Nedri, WDI, Tycsa, Emesa, CB in Fundia so uskladile vse cene in obseg prodaje za kupca družbo Addtek. Ti načrti so se v glavnem nanašali na Finsko, Švedsko in Norveško, pa tudi Nizozemsko, Nemčijo, baltske države ter srednjo in vzhodno Evropo;

–        razprave med klubom Evropa in klubom Italija. V obdobju od najmanj septembra 2000 do septembra 2002 se je šest proizvajalcev, družbe ITC, CB, Redaelli, Itas in SLM redno sestajalo, da bi italijanska podjetja vključilo v klub Evropa kot stalne člane. Italijanska podjetja so hotela povečati italijansko kvoto v Evropi, medtem ko je klub Evropa ohranjal status quo. Za to so se odvijali sestanki v klubu Italia, da bi se določil enotni položaj, sestanki v klubu Evropa, da bi se preučil ta položaj in določil lasten položaj, in sestanki med udeleženci kluba Evropa in italijanskimi predstavniki za dosego sporazuma o razdelitvi italijanske kvote na posameznem trgu. Vpletena podjetja so si izmenjevala poslovno občutljive informacije. Za potrebe razdelitve evropske kvote za vključitev italijanskih proizvajalcev so se ta podjetja dogovorila, da bodo uporabila novo referenčno obdobje (30. junij 2000 – 30. junij 2001). Ta podjetja so se dogovorila tudi o obsegu celotnega izvoza italijanskih proizvajalcev v Evropo, ki si ga bodo razdelila po državah. Hkrati so razpravljala o cenah, pri čemer so udeleženci kluba Evropa na evropski ravni želeli uvesti mehanizem določanja cen, ki bi se uporabljal v klubu Italia;

–        klub España. Hkrati s panevropskim sporazumom in klubom Italija se je pet španskih podjetij (Trefilerías Quijano, Tycsa, Emesa, Galycas in Proderac, pri čemer zadnjenavedeno od maja 1994) in portugalski podjetji (Socitrel od aprila 1994 in Fapricela od decembra 1998) za Španijo in Portugalsko in za obdobje od vsaj decembra 1992 do septembra 2002 dogovorilo, da bodo ohranila svoj stabilen tržni delež, določila kvote, razdelila kupce, vključno z javnimi naročili, ter določila cene in plačilne pogoje. Poleg tega so si izmenjala občutljive poslovne informacije.

70      Za Komisijo imajo vsi sporazumi, opisani v točki 69 zgoraj, značilnosti enotne kršitve člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP (izpodbijani sklep, točki 135 in 609 obrazložitve ter oddelek 12.2.2).

71      Natančneje, Komisija je presodila, da so bili zgoraj navedeni sporazumi del celovitega načrta o določitvi usmeritev delovanja udeležencev sporazuma na vseh geografskih območjih in da „so ta podjetja omejila svoje posamično poslovno ravnanje za dosego enotnega protikonkurenčnega cilja in enotnega protikonkurenčnega poslovnega cilja, in sicer izkriviti oziroma odpraviti običajne konkurenčne pogoje na trgu JPN v EGP, ter ustvariti splošno ravnovesje, zlasti z določitvijo cen in kvot, razdelitvijo kupcev in izmenjavo občutljivih poslovnih informacij“ (izpodbijani sklep, točka 610 obrazložitve in oddelek 9.3).

72      Komisija je v zvezi s tem navedla:

„Načrt, ki so ga sprejele družbe DWK, WDI, Tréfileurope, Tycsa, Emesa, Fundia, Austria Draht, Redaelli, CB, ITC, Itas, SLM, Trame, Proderac, Fapricela, Socitrel, Galycas in Trefilerías Quijano (ne vse hkrati), je bil razvit in izvajan v obdobju najmanj 18 let s tajnimi dogovori, posameznimi sporazumi in/ali usklajenimi ravnanji. Njegov enotni in skupni cilj je bil omejevanje konkurence med udeleženci z uporabo podobnih mehanizmov za dosego navedenega cilja (glej oddelek 9.3.1). Tudi kadar so bile pri izvajanju kakega sporazuma težave, so se drugi izvajali običajno.“ (izpodbijani sklep, točka 612 obrazložitve)

 b) Elementi, ugotovljeni glede družb Austria Draht in voestalpine

73      Udeležba družb Austria Draht in voestalpine pri omejevalnem sporazumu iz člena 1 izpodbijanega sklepa je bila ugotovljena za obdobje od 15. aprila 1997 do 19. septembra 2002.

74      Glavni elementi, ki so omogočili dokazati to udeležbo, so opisani spodaj.

 Pogodba z g. G.

75      Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je družba Austria Draht od leta 1984 dejavnost trženja in prodaje v Italiji zaupala zastopniku, Studio Crema, ki ga je upravljal in predstavljal g. G. Ta ni bil pooblaščen za podpisovanje pogodb, ki sta jih vedno sklepala neposredno družba Austria Draht in kupec z izrecno potrditvijo vsakega naročila pri g. G. (izpodbijani sklep, točka 46 obrazložitve)

a)     Klub Italia (od 15. aprila 1997 do 19. septembra 2002)

76      Komisija je ugotovila, da je družba Austria Draht v klubu Italia sodelovala od 15. aprila 1997 do 19. septembra 2002 (izpodbijani sklep, točki 124 in 385 ter naslednje obrazložitve in točke od 479 do 483 oddelka 9.2.1.8, naslovljenega „Posamična udeležba v klubu Italia“).

77      Natančneje, iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da „več takratnih dokumentov in potrdilnih izjav družb ITC, Redaelli, Itas, CB, SLM, Tréfileurope in DWK kaže na to, da so med vsaj začetkom leta 1995 in datumoma preiskav Komisije, to je 19. in 20. septembra 2002, […], družbe CB, ITC, Itas, Redaelli, Tréfileurope in Tréfileurope Italia, Tycsa, SLM, Trame ter panevropska proizvajalca družba DWK in družba Austria Draht sodelovali na protikonkurenčnih sestankih, na katerih so se zavezali: 1. odkriti in izmenjati poslovno občutljive informacije predvsem v zvezi s kupci, zaračunavanjem cen in obsegom prodaje, 2. razdeliti trg z določitvijo kvot na italijanskem trgu in uvoza iz Italije v preostalo Evropo […], 3. določiti cene glede na spreminjanje stroškov surovin, vključno z določitvijo najnižjih cen/povišanjem cen v Italiji in drugih evropskih državah (na kupca), in doplačila (‚dodatek‘) […] in 4. razdeliti kupce“. Poleg tega sta bila vzpostavljena „sistem nadzora prek neodvisne tretje osebe, […], in mehanizem kompenzacije“ (izpodbijani sklep, točka 385 obrazložitve).

78      Komisija je za to, da bi dokazala posamično udeležbo družbe Austria Draht v klubu Italia, navedla, da ima dokaze, da je ta družba „redno sodelovala na več kot štiridesetih sestankih kluba Italia med 15. aprilom 1997 in 19. septembrom 2002 in da je bila večkrat uradno omenjena njena odsotnost, kar kaže na to, da je bila njena prisotnost na sestankih pričakovana“ (izpodbijani sklep, točka 479 obrazložitve).

79      Komisija je v opombi v izpodbijanem sklepu navedla zlasti dva niza sestankov: prvič, „najmanj“ 14 sestankov, na katerih je bil prisoten g. G. ali na katerih se je razpravljalo o družbi Austria Draht, in, drugič, „šestnajst drugih sestankov“, na katerih se je razpravljalo o družbi Austria Draht ob odsotnosti g. G. Komisija je v zvezi s tem navedla:

„Priloga 3 k sklepu: najmanj na 14 sestankih je bil prisoten g. [G.] in se je razpravljalo o družbi Austria Draht, med drugim 15. 4. 1997 (dodelitev kvot/kupcev in določanje cen), 24. 6. 1997 (iskanje ‚ravnovesja na trgu‘ in izmenjava informacij o cenah), 11. 3. 1998 (razprave o dodelitvi kvot in določitvi cen, omenjena je družba Austria Draht, vendar brez vpisa), 30. 3. 1998 (razprave o dodelitvi kvot), 18. 5. 1998 (razprave o dodelitvi kvot in določitvi cen), 19. 10. 1998 (dodelitev kupcev), 18. 1. 1999 (razprave o dodelitvi kvot in določitvi cen), 14. 12. 1999 (razprave o določitvi kvot), 12. 1. 2000 (razprave o določitvi kvot), 19. 9. 2000 (razprave o določitvi kvot), 10. 6. 2001 (dodelitev kvot), 23. 10. 2001 (družba Austria Draht je omenjena, vendar brez vpisa), 11. 1. 2002 (izmenjava informacij o prejšnjem letu in poskus dodelitve kvot za leto 2002) 30. 4. 2002 (izrecno je navedeno, da mora g. [G.] zagotoviti količino, brez katere bo [družba Austria Draht] do poletja ‚izključena‘); v dokazih šestnajstih drugih sestankov prisotnost g. [G.] ni omenjena (na nekaterih sestankih je izrecno navedena njegova odsotnost), vseeno pa se je razpravljalo o podatkih, ki zadevajo družbo Austria Draht: 7. 4. 1997 (dodelitev kvot, izmenjava informacij); 13. 5. 1997 (izmenjava informacij, in sicer, da je g. [G.] ponudil posamezno ceno kupcu (naveden poimensko) po izrecnem naročilu družbe Austria Draht, 14. 10. 1997 (razprave o dodelitvi kvot), 16. 12. 1997 (razprave o dodelitvi kvot, izmenjava informacij), 22. 12. 1997 in 14. 1. 1998 (tabele s podrobnimi podatki o družbi Austria Draht, kvote in kupci […]); 16. 7. 1998 (družba Austria Draht je omenjena, vendar brez konkretnega vpisa), 6. 5. 1999 (kopija faksa v zvezi z dodelitvijo kupcev in kvote, med drugim za družbo Austria Draht), 13. 5. 1999 (izmenjava informacij), 31. 5. 1999 (razprave o dodelitvi kvot), 10. 7. 2000 (razprave o dodelitvi kvot), 27. 9. 2000 (izmenjava informacij), 13. 7. 2001 (elektronsko sporočilo s podrobnim seznamom Excel o kvotah in kupcih za posamezno podjetje za jeklene vrvi za leto 2001), 4. 2. 2002 (elektronsko sporočilo s podrobnim seznamom dodelitve kvot in kupcev po podjetjih za jeklene vrvi za leto 2002), 23. 7. 2001 (razprave o dodelitvi kvot) in 25. 7. 2001 (razprave o dodelitvi kvot/izmenjava informacij).“

80      V tej opombi je naveden tudi tretji niz sestankov ali internih zapiskov:

„Na devetih sestankih (ali v internih zapiskih) je g. [G.] izrecno naveden kot zastopnik družbe Austria Draht: 15. 4. 1997, 12. 5. 1997, 13. 5. 1997, 24. 6. 1997, 22. 10. 1997, 11. 3. 1998, 18. 5. 1998, 29. 11. 1999 in 17. 1. 2000. Za družbo Austria Draht je izrecno navedeno, da je ponovno odsotna, kar kaže na to, da je bila njena prisotnost pričakovana na sestankih 7. 9. 1998 in 12. 7. 1999; na sestanku 14. 10. 1997 je bilo za odsotnost g. [G.] ugotovljeno, da ni opravičena, na sestanku 15. 5. 2002 je bilo posebej zahtevano od g. [G.], naj bo prisoten na sestanku 5. – 6. 6. 2002. Upoštevati je treba tudi sestanke, na katerih je bilo izjavljeno, da je treba vzpostaviti stik z družbo Austria Draht: 20. 9. 1999 in poleti 2002.“

81      Glede začetka posamične udeležbe družbe Austria Draht v klubu Italia je Komisija navedla:

„Leta 1996 in prej naj družba Austria Draht, glede na zapisnik sestanka 13. februarja 1996 […], ne bi bila udeležena pri italijanskem dogovoru. Komisija pa ima jasne dokaze, da je družba Austria Draht začela sodelovati v klubu Italia od leta 1997 in najpozneje od 15. aprila 1997, ki je datum, ko je bilo zanjo izrecno navedeno, da je prisotna prek svojega prodajnega zastopnika, [g. G.] […] Na tem sestanku je bila družbi Austria Draht dodeljena kvota in je bilo posebej izjavljeno, da družba Austria Draht ne bo dobavljala posamezni skupini kupcev (navedenih poimensko) […] Ta sestanek je treba preučiti v okviru sestankov, ki so potekali tik pred njim in tik po njem: 1. na sestanku 17. decembra 1996 je bila razdeljena tabela, v kateri je bila prikazana dodelitev ton na kupca in navedba glavnih dobaviteljev za neko število kupcev na italijanskem trgu za leto 1997. Čeprav so stolpci v zvezi z družbo Austria Draht ostali neizpolnjeni, upoštevanje te družbe v tabeli kaže na to, da so bile razprave med strankami vsaj nameravane; 2. to potrjuje sestanek 4. marca 1997, na katerem so bile izmenjane informacije o obsegu prodaje družbe Austria Draht na italijanskem trgu; 3. čeprav družba Austria Draht ni bila prisotna na sestanku 7. aprila 1997, Komisija ugotavlja, da je bila tej družbi dodeljena konkretna količina; 4. poročilo o obisku družbe Tréfileurope pri družbi CB 24. junija 1997 potrjuje, da so potekale protikonkurenčne razprave z družbo Austria Draht in da je družbo Austria Draht zastopal ‚[g. G.]‘. Komisija v tem okviru meni, da je 15. april 1997 datum začetka udeležbe družbe Austria Draht v klubu Italia“ (izpodbijani sklep, točka 480 obrazložitve).

82      Glede pripisa ravnanja g. G. družbi Austria Draht je Komisija v točkah obrazložitve od 481 do 483 izpodbijanega sklepa pojasnila:

„(481)      Dejstvo, da je družba Austria Draht sodelovala na sestankih kluba Italia prek svojega zastopnika g. [G.], je potrjeno z izjavami družb DWK in ITC in takratnimi dokumenti, pridobljenimi pri družbah ITC in Tréfileurope. Za družbo Austria Draht so udeleženci omejevalnega sporazuma šteli, da je sestavni del omejevalnega sporazuma prek g. [G.] […]

(482)      Družba Austria Draht priznava, da je svojo poslovno politiko na italijanskem trgu zaupala družbi Studio Crema (ki jo je zastopal generalni direktor, g. [G.]) od leta 1984. G. [G.] je imel proti družbi Austria Draht obveznost informiranja in ni nosil finančnega tveganja za opravljene transakcije in dejanja, ker je bila družba Austria Draht izključno odgovorna za vsa tveganja, povezana med drugim z nedobavo, dobavo poškodovanega blaga in plačilno nesposobnost kupca, g. [G.] pa je plačala na podlagi odstotka, določenega glede na količino (na kupca), ki jo je prodala. [G. G.] je moral družbi Austria Draht mesečno predložiti pisno poročilo o svojih dejavnostih in zlasti o dejavnostih njenih konkurentov ter ‚prodaji in poslovnih odnosih‘ na področju zastopanja (Italija). Vsi ti elementi jasno kažejo na popoln nadzor družbe Austria Draht nad dejanji njenega zastopnika, [g. G.] […].

(483)      Glede na strogo zastopanje in redno prisotnost [g. G.] na sestankih kluba Italia, namenjenih kvotam, cenam in kupcem […], je očitno, da je [g. G.] posredoval poslovno občutljive informacije o položaju družbe Austria Draht drugim udeležencem kluba Italia in pridobival informacije v korist družbe Austria Draht na teh sestankih. Komisija torej ugotavlja, da je družba Austria Draht v klubu Italia sodelovala od 15. aprila 1997 do 19. septembra 2002.“

 Klub Evropa in panevropski sistem

83      Komisija je, da bi dokazala, da gre za enotno in trajajočo kršitev, ugotovljeno za družbi voestalpine in Austria Draht, in zlasti „posamično zavedanje udeležbe v splošnejšem sistemu“ (glej naslov oddelka 12.2.2.4 izpodbijanega sklepa), navedla:

„(652)      Družba Austria Draht je priznala, da je sodelovala na nekaterih sestankih kluba Evropa, vendar trdi, da se na teh sestankih nikoli ni razpravljalo o protikonkurenčnih temah. Komisija navaja, da ne šteje družbe Austria Draht za odgovorno za neposredno udeležbo v klubu Zürich ali klubu Evropa […] Vendar obstajajo jasni indici, ki kažejo na to, da je bila družba Austria Draht občasno vpletena v protikonkurenčne razprave na panevropski ravni in je bila zato v zelo zgodnji fazi seznanjena s panevropsko ravnijo omejevalnega sporazuma.

(653)      Prvič, že v obdobju 1995–1996, to je pred datumom, ki ga je Komisija ugotovila kot začetek udeležbe družbe Austria Draht pri kršitvi (15. april 1997), je ta družba sodelovala na sestankih kluba Zürich, na katerih se je razpravljalo predvsem o možnosti novega evropskega sporazuma o kvotah. Poleg tega je bilo na sestanku kluba Italia 16. decembra 1997 omenjeno, da družba Austria Draht ‚ni zainteresirana stranka tega kluba (Evropa), vendar želi biti obveščena‘. Na drugih poznejših sestankih kluba Italia, na katerih je bil prisoten [g. G], zastopnik družbe Austria Draht, so bili udeleženci obveščeni o razpravah in sporazumih v okviru kluba Evropa […] Poleg tega je družba Austria Draht priznala, da je sodelovala na več sestankih kluba Evropa […], na katerih, vsaj na sestanku 28. februarja 2000, se je razpravljalo o obsegu prodaje in cenah. Na sestanku 27. septembra 2001 je bila družba Austria Draht povabljena, naj se pridruži razširjenemu klubu Evropa. Več indicev kaže na to, da je bila družba Austria Draht med panevropsko širitvijo […] vpletena v razgovore o razdelitvi kvot in kupcev v nekaterih državah in je prek g. [G.] sodelovala na najmanj šestih sestankih, posvečenih širitvi kluba Evropa, vključno s sestankom 6. novembra 2001, na katerem je bil med drugim g. [G.] imenovan za morebitnega nacionalnega koordinatorja za Italijo skupaj z g. [A.] (družba Itas) in g. [C.] (družba CB).

(654)      Komisija iz tega sklepa, da je družba Austria Draht z udeležbo v klubu Italia vedela ali bi morala vedeti, da je tajno dogovarjanje v klubu del celovitega načrta za stabilizacijo trga JPN in izognitev znižanju cen, ki je načrt, ki ga je klub Italia delil s panevropskimi dogovori.“

 c) Naslovniki izpodbijanega sklepa in posamično trajanje odgovornosti

84      Komisija za opredelitev odgovornosti zadevnih družb v točkah od 769 do 789 obrazložitve izpodbijanega sklepa razlikuje med položajem družbe Austria Draht in družbe voestalpine, ne da bi upoštevala položaj družbe Studio Crema.

 Položaj družbe Austria Draht

85      Komisija je za opredelitev odgovornosti družbe Austria Draht ugotovila, da je ta družba neposredno sodelovala v klubu Italia prek svojega zastopnika za Italijo od 15. aprila 1997 do 19. septembra 2002 (izpodbijani sklep, točka 769 obrazložitve).

86      Komisija je za dokaz te trditve najprej zavrnila utemeljitev družbe Austria Draht, da je g. G., njen zastopnik v Italiji, ni zastopal na sestankih omejevalnega sporazuma. Družba Austria Draht se je v zvezi s tem sklicevala na izjavo tega zastopnika, ki zanika, da bi zastopal družbo Austria Draht na sestankih kluba Italia, in na izjavo zastopnika družbe Tréfileurope Italia, g. V., ki meni, da družba Austria Draht ni bila članica tega kluba in da na sestankih, na katerih je bil prisoten g. V., g. G. ni sodeloval pri omejevalnem sporazumu v imenu družbe Austria Draht, kar je bilo drugim udeležencem povsem jasno. Družba Austria Draht je tudi navedla, da je bilo samo za pet od več kot 60 sestankov kluba Italia, ki jih je navedla Komisija, pojasnjeno, da je g. G. deloval v imenu družbe Austria Draht, in da je bil g. G. na drugih sestankih predstavljen kot predstavnik družbe CB (brez navedbe družbe Austria Draht) ali brez pojasnila o podjetju, ki ga zastopa (izpodbijani sklep, točka 770 obrazložitve).

87      Komisija je v odgovor na to utemeljitev navedla, da „je bila vpletenost družbe Austria Draht v protikonkurenčne razprave prek njenega prodajnega zastopnika, g. G., vseeno dovolj dokazana: prvič, izjavi, ki jih je predložila družba Austria Draht, nista verodostojni: izjava g. G. je bila sestavljena post-factum in je bila v glavnem pripravljena v okviru odgovora družbe Austria Draht na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah; izjava g. V. je le odraz njegovega osebnega mnenja, omejenega na sestanke, na katerih je bil prisoten. Obe izjavi sta poleg tega v protislovju z dokazi.“ (izpodbijani sklep, točka 771 obrazložitve)

88      Navedeni dokazi so za Komisijo ti (izpodbijani sklep, točka 772 obrazložitve):

–        prijaviteljici za prizanesljivost (družbi DWK in ITC) sta potrdili, da je družba Austria Draht sodelovala na sestankih omejevalnega sporazuma prek svojega prodajnega zastopnika, g. G.;

–        to potrjujejo številni dokazi iz upoštevnega časa;

–        o primeru družbe Austria Draht se je redno razpravljalo, kvote in kupci so ji bili dodeljeni v celotnem obdobju kršitve do dneva preiskav. Tako je bil g. G. prisoten na najmanj štirinajstih sestankih, na katerih se je razpravljalo o družbi Austria Draht; g. G. ni bil prisoten na šestnajstih drugih sestankih, vendar so bili podatki družbe Austria Draht vseeno obravnavani, in nazadnje, na devetih sestankih je bil g. G. izrecno predstavljen kot udeleženec v imenu družbe Austria Draht;

–        drugi udeleženci omejevalnega sporazuma so družbo Austria Draht prav tako jasno šteli za del omejevalnega sporazuma prek g. G. in so vztrajali na potrebi po „spoštovanju“ omejevalnega sporazuma s strani družbe Austria Draht;

–        dejstvo, da je g. G. zastopal tudi družbo CB na nekaterih ali več sestankih, naštetih v prilogi 3 k izpodbijanemu sklepu, nikakor ne spremeni dokazov, da je zastopal tudi družbo Austria Draht. Navesti je treba, da je na večini sestankov družba CB sodelovala s svojimi zaposlenimi, tako da je mogoče šteti, da je bila vloga g. G. kot zastopnika družbe CB manj pomembna kot njegova vloga zastopnika družbe Austria Draht, ki ni bila neposredno prisotna, ampak je vso svojo poslovno dejavnost v Italiji zaupala g. G.

89      Komisija je za zavrnitev trditve družbe Austria Draht, da ne more biti spoznana za odgovorno za ravnanje g. G., ker med njima ni bilo gospodarske enote, saj je bil g. G. neodvisni in neizključni prodajni zastopnik, ki ga družba Austria Draht nikakor ni mogla nadzirati, v izpodbijanem sklepu navedla (izpodbijani sklep, točka 774 obrazložitve):

–        iz pogodbe o zastopanju in iz izjave družbe Austria Draht je razvidno, da je bil g. G. res zastopnik te družbe;

–        finančna tveganja so bila za g. G. zelo omejena. Prvič, pogodbe so bile sklenjene le med družbo Austria Draht in kupcem, pri čemer je družba Austria Draht sprejela ali zavrnila naročila, ki jih je sklenil zastopnik. Drugič, družba Austria Draht je bila edina odgovorna za tveganja, ki so se med drugim nanašala na nedobavo, dobavo poškodovanega blaga in plačilno nesposobnost kupca. Tretjič, plačila so se izvajala na podlagi odstotka, določenega glede na prodano količino vsakemu kupcu (v zvezi s tem se sklicuje na točko 133 sodbe z dne 11. decembra 2003, Minoan Lines/Komisija, T‑66/99, Recueil, v nadaljevanju: sodba Minoan Lines, EU:T:2003:337);

–        ob neobstoju finančnega ali poslovnega tveganja oziroma ob obstoju omejenih tveganj je g. G. in družbo Studio Crema treba šteti za pomožni subjekt, ki je del podjetja Austria Draht. Enako kot trgovski uslužbenec s tem podjetjem sestavljata gospodarsko enoto (v zvezi s tem se sklicuje na točko 480 sodbe z dne 16. decembra 1975, Suiker Unie in drugi/Komisija, od 40/73 do 48/73, 50/73, od 54/73 do 56/73, 111/73, 113/73 in 114/73, Recueil, v nadaljevanju: sodba Suiker Unie, EU:C:1975:174);

–        to je skladno z Obvestilom Komisije Smernice o vertikalnih omejitvah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 390, v nadaljevanju: Smernice o vertikalnih omejitvah);

–        zato je družbo Austria Draht treba šteti za odgovorno za udeležbo g. G. na sestankih omejevalnega sporazuma.

90      Glede dejstva, da je g. G. deloval tudi v imenu drugega udeleženca omejevalnega sporazuma, družbe CB, in da zastopanje ni bilo izključno v strogem pomenu besede, je Komisija ugotovila, da to njene ugotovitve ne spremeni, temveč jo celo potrdi (izpodbijani sklep, točka 775 obrazložitve).

91      Komisija je v zvezi s tem navedla:

„(775)      Iz ustaljene sodne prakse namreč izhaja, da to, da posrednik ‚kot neodvisni trgovec sklepa posle večjega obsega na zadevnem trgu proizvodov ali storitev‘, ne govori v prid taki izključnosti in torej tudi ne v korist ideje o gospodarski enoti z naročiteljem [v zvezi s tem se sklicuje na točko 544 sodbe Suiker Unie]. V obravnavani zadevi ni tako. G. [G.] ni bil osebno dejaven na zadevnem trgu in torej ni sam sklepal poslov večjega obsega kot neodvisni trgovec [ni nosil večjega finančnega tveganja], ampak je hkrati zastopal dva konkurenta na sestankih omejevalnega sporazuma.“

(776)      Po mnenju Komisije dejstvo, da sta konkurenta uporabljala istega zastopnika na sestankih omejevalnega sporazuma, pomeni dejavnik izboljšanja koordinacije, ki omogoča delovanje omejevalnega sporazuma, ne pa oprostitev odgovornosti naročiteljev. Drugačna ugotovitev bi podjetjem, ki so udeležena pri omejevalnem sporazumu, omogočala, da imajo prek zastopnika na voljo enostavno sredstvo za izognitev odgovornosti s tem, da si z drugim udeležencem omejevalnega sporazuma delijo zastopnika. Vsekakor je v obravnavani zadevi treba navesti, da je bila družba CB v glavnem osebno prisotna na sestankih omejevalnega sporazuma in da je g. [G.]/[družba Studio Crema] na splošno nastopal kot predstavnik družbe Austria Draht.“

92      Nazadnje, Komisija je navedla, da „neobstoj nadzora, seznanjenosti ali odobritve (retroaktivne) udeležbe zastopnika pri omejevalnem sporazumu, na katero se sklicuje družba Austria Draht, ne morejo biti veljavne utemeljitve za izognitev odgovornosti“ (izpodbijani sklep, točka 777 obrazložitve).

93      Komisija je v zvezi s tem navedla:

–        družba Austria Draht sestavlja gospodarsko enoto s svojim zastopnikom (izpodbijani sklep, točke 697, 480 in 481 obrazložitve) in je zato odgovorna za njegovo udeležbo pri omejevalnem sporazumu, ne glede na seznanjenost, nadzor ali odobritev družbe Austria Draht (ali njihovo odsotnost ali neobstoj) [v zvezi s tem se sklicuje na točko 54 sodbe z dne 15. junija 2005, Tokai Carbon in drugi/Komisija, T‑71/03, T‑74/03, T‑87/03 in T‑91/03, EU:T:2005:220, in sodbo z dne 10. septembra 2009, Akzo Nobel in drugi/Komisija, C‑97/08 P, ZOdl., EU:C:2009:536] (izpodbijani sklep, točka 777 obrazložitve);

–        poleg tega, če se podjetje odloči, da bo svojo poslovno dejavnost v posamezni državi ali posameznem trgu preneslo na pravega zastopnika, mora uvesti mehanizme, potrebne za zagotavljanje nadzora (izpodbijani sklep, točka 777 obrazložitve);

–        dodatno, „čeprav ni neposrednega dokaza o navodilih/poročanju v zvezi s protikonkurenčnimi sestanki med družbo Austria Draht in g. [G.], je na ravnanje družbe Austria Draht vplivala udeležba njenega zastopnika na protikonkurenčnih sestankih“. Komisija meni, da „je g. [G.] namreč redno sodeloval na sestankih omejevalnega sporazuma kluba Italia, na katerih je konkurentom med drugim posredoval poslovno občutljive informacije o kvotah, cenah in kupcih družbe Austria Draht in pridobival poslovno občutljive informacije njenih konkurentov in na katerih se je s temi konkurenti dogovarjal o cenah, razdelitvi kupcev in razdelitvi kvot […]“ Dodaja, da „so te informacije morale vplivati na poslovno delovanje družbe Austria Draht v Italiji (prek g. [G.])“ in da „je poleg tega iz pogodbe o zastopanju in notranjih poročil, ki jih je predložila družba Austria Draht, očitno razvidno, da je g. [G.] družbo Austria Draht redno obveščal o razvoju italijanskega trga, zlasti glede konkurentov in prodaje ter tržnih razmerij v Italiji“. Nazadnje navaja, da „je zato mogoče domnevati, da je g. [G.] družbi Austria Draht vsaj posredoval upoštevne poslovno občutljive informacije, pridobljene na sestankih omejevalnega sporazuma“ (izpodbijani sklep, točka 778 obrazložitve).

94      Zato je Komisija presodila, da „je treba g. [G.] in družbo Austria Draht šteti za enoten gospodarski subjekt, družbo Austria Draht pa za odgovorno za udeležbo g. [G.] pri omejevalnem sporazumu“ (izpodbijani sklep, točka 779 obrazložitve).

95      Poleg tega je Komisija v odgovor družbi Austria Draht, ki izpodbija svojo udeležbo na sestankih omejevalnega sporazuma na splošno, poudarila, da dokazi, ki jih ima, zadostno kažejo na to, da je bila družba Austria Draht trajno in brez prekinitev vključena v klub Italia, kot je navedeno v točki 772 obrazložitve izpodbijanega sklepa in prilogi 3 k izpodbijanemu sklepu (izpodbijani sklep, točka 780 obrazložitve).

96      Tako je Komisija navedla, da je bilo za družbo Austria Draht med septembrom 1998 in poletjem 2002 izrecno navedeno, da je bila večkrat odsotna, kar pomeni, da so drugi udeleženci omejevalnega sporazuma pričakovali njeno udeležbo (izpodbijani sklep, točka 780 obrazložitve).

97      Komisija je tudi navedla, da so udeleženci omejevalnega sporazuma na sestanku 30. aprila 2002 grozili, da bodo družbo Austria Draht „izključili“ iz omejevalnega sporazuma, če ne bo zagotovila količine „do poletja (2002)“, kar jasno kaže na to, da je bila družba Austria Draht še vedno udeležena pri omejevalnem sporazumu (izpodbijani sklep, točka 780 obrazložitve).

98      Poleg tega je Komisija v odgovor družbi Austria Draht, ki je navedla, prvič, da so v večini takratnih dokumentov, ki se nanašajo na kvote, cene ali kupce v okviru kluba Italia, navedeni glavni italijanski proizvajalci, ne pa ona sama, iz tistih, v katerih je to navedeno, pa ne izhaja prepričljivo njena vpletenost; drugič, da je mogoče, da je sklicevanje na njene dobave v dokumentih v spisu zgolj ocena drugih strank, ker so se informacije nanašale na njene prejšnje dobave, informacije, ki so jih predložili kupci, in podatke, ki izhajajo iz javnih informacij, natančneje, ker je bila preglednost trga domnevno velika in so številke, ki so se nanašale na Avstrijo, lahko zadevale le njo, saj je bila edini avstrijski proizvajalec, in ,tretjič, da ni bilo dokaza, da je g. G. spremljal številke družbe Austria Draht, „[priznala], da dokumenti, povezani s klubom Italija ne kažejo vsi vpletenost družbe Austria Draht“. Komisija ugotavlja, da „je to mogoče enostavno pojasniti z dejstvom, da družba Austria Draht ni bila ključna članica tega kluba kot družbe Redaelli, ITC, CB in Itas […] in zato na sestankih kluba Italia ni sodelovala redno kot ti ključni udeleženci“. Komisija je kljub temu ugotovila, da „udeležba družbe Austria Draht pri omejevalnem sporazumu med 15. aprilom 1997 in 19. septembrom 2002 ni bila nikoli prekinjena“ (izpodbijani sklep, točki 781 in 782 obrazložitve).

99      Poleg tega je Komisija navedla, da ni bilo mogoče prepričljivo trditi, da so bile izmenjane informacije o družbi Austria Draht javno dostopne ali so bile zgolj ocene ob upoštevanju natančnosti, zaupnosti in nedavnosti teh informacij, izmenjanih v celotnem obdobju udeležbe družbe Austria Draht pri omejevalnem sporazumu. Komisija meni, da „je te informacije lahko posredovala le družba Austria Draht neposredno ali prek svojega prodajnega zastopnika [g. G.]“ (izpodbijani sklep, točka 782 obrazložitve).

100    Nazadnje, Komisija je ugotovila, da „neobstoj nadzora g. [P., (upokojenega uslužbenca družbe Redaelli, nato poslovnega svetovalca, glej točko 26 zgoraj)] ni mogoče šteti za pomemben ali celo odločilni dejavnik za izpodbitje udeležbe družbe Austria Draht na sestankih glede na vse razpoložljive dokaze zoper družbo Austria Draht in dejstvo, da se ta družba ni štela za ključno članico kluba Italia, tako da bi bilo nadzor g. [P.] zanjo mogoče šteti za manj pomemben“ (izpodbijani sklep, točka 782 obrazložitve).

101    Sklepno, Komisija je odločila, da „je treba šteti, da je družba Austria Draht odgovorna za svoje dejavnosti pri omejevalnem sporazumu in natančneje za udeležbo v klubu Italia od 15. aprila 1997 do 19. septembra 2002“ (izpodbijani sklep, točka 783).

 Položaj družbe voestalpine

102    Glede družbe voestalpine je Komisija ugotovila, da je bila ta družba skupaj in solidarno odgovorna z družbo Austria Draht v obdobju kršitve od 15. aprila 1997 do 19. septembra 2002, ker je odločilno vplivala na svojo hčerinsko družbo (izpodbijani sklep, točke od 784 do 789 obrazložitve), česar stranki v tej zadevi ne prerekata.

 d) Izračun globe, naložene družbama voestalpine in Austria Draht

103    Komisija najprej opozarja, da je bila globa izračunana na podlagi Smernic iz leta 2006 (izpodbijani sklep, točka 918 in naslednje obrazložitve). Za družbi voestalpine in Austria Draht je bila globa v višini 22 milijonov EUR izračunana, kot je opisano spodaj.

104    Prvič, družbi voestalpine in Austria Draht sta bili spoznani za odgovorni za splošni omejevalni sporazum na trgu JPN v EGP. Zato je Komisija za določitev osnovnega zneska navedla, da je v skladu s točko 13 Smernic iz leta 2006 upoštevala „vrednost prodaje blaga ali storitev podjetja, neposredno ali posredno povezane s kršitvijo, v upoštevnem geografskem območju znotraj ozemlja EGP“ v zadnjem polnem letu njene udeležbe pri kršitvi (izpodbijani sklep, točka 929 in naslednje obrazložitve).

105    Za družbo Austria Draht je bila vrednost prodaje, ki se je upoštevala, 18.207.306 EUR (prvi sklep o spremembi, točka 5). Gre za vrednost prodaje JPN, ki se nanaša na geografsko območje, ki ga je zadevala kršitev, in sicer za obdobje, ugotovljeno za družbi voestalpine in Austria Draht: Nemčija, Francija, Italija, Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Španija, Avstrija, Portugalska, Danska, Švedska, Finska in Norveška (izpodbijani sklep, točki 931 in 932).

106    Drugič, odstotek, ki ga je treba uporabiti za tako izračunano vrednost prodaje, je odvisen od teže kršitve kot take. V zvezi s tem je Komisija ob več upoštevnih okoliščinah zadeve upoštevala naravo kršitve, skupen tržni delež vseh zadevnih podjetij, geografsko razsežnost kršitve in izvajanje kršitve (izpodbijani sklep, točka 936 in naslednje obrazložitve).

107    Glede narave kršitve je Komisija upoštevala dejstvo, da je celotni omejevalni sporazum določal razdelitev trga, kupcev in horizontalnih sporazumov o določitvi cen (izpodbijani sklep, točka 939 obrazložitve).

108    Komisija je prav tako upoštevala dejstvo, da so podjetja, vpletena v kršitev, imela skupen tržni delež v višini približno 80 % (izpodbijani sklep, točka 946 obrazložitve) in da je kršitev zajemala občuten del EGP. Komisija je s tega vidika navedla, da v nasprotju s trditvami družbe Austria Draht njenega prometa na Portugalskem in v Španiji ni mogoče izključiti iz vrednosti prodaje, ker ni bila dejavna v klubu España, saj sta ti državi del geografskega obsega kluba Italia, v katerem je družba Austria Draht sodelovala (izpodbijani sklep, točki 947 in 948 obrazložitve). Vendar je Komisija za družbe Socitrel, Proderac, Fapricela in Fundia, podjetja, ki so sodelovala le v klubu España (ki je zajemal le Španijo in Portugalsko) ali pri zadnjem podjetju pri usklajevanju, ki zadeva družbo Addtek, in za katera je bilo seznanjenost z enotno in trajno kršitvijo mogoče dokazati le v poznejši fazi kršitve (17. maja 2001 za družbe Socitrel, Proderac in Fapricela ter 14. maja 2001 za družbo Fundia), upoštevala omejen geografski obseg pri določitvi deleža vrednosti prodaje. Komisija je menila, da je bil položaj drugačen za druge udeležence kluba España (družbe Emesa, Galycas, Tycsa in Trefilerías Quijano), ki so hkrati sodelovali na več ravneh omejevalnega sporazuma, ali za katera je bilo seznanjenost z enotno in trajajočo kršitvijo mogoče dokazati mnogo prej. Poleg tega je bil za udeležence kluba Italia položaj drugačen od položaja družb Socitrel, Proderac in Fapricela, saj se je geografski obseg kluba Italia večinoma prekrival z geografskim obsegom panevropskih sporazumov in je bil širši od geografskega obsega kluba España (Španija in Portugalska) (izpodbijani sklep, točka 949 obrazložitve).

109    Glede izvajanja sporazumov je Komisija ugotovila, da čeprav niso bili vedno povsem uresničeni, so se izvajali (izpodbijani sklep, točka 950 obrazložitve).

110    Komisija je ob upoštevanju posameznih okoliščin obravnavane zadeve in zgoraj navedenih meril ugotovila, da je bil delež vrednosti prodaje, ki ga je treba upoštevati, 16 % za družbo Fundia, 18 % za družbe Socitrel, Fapricela in Proderac ter 19 % za vsa druga podjetja, med katerimi sta tudi tožeči stranki (izpodbijani sklep, točka 953 obrazložitve).

111    Tretjič, trajanje kršitve je bilo določeno na pet let in pet mesecev, to je od 15. aprila 1997 do 19. septembra 2002 za družbi voestalpine in Austria Draht (izpodbijani sklep, točka 956 obrazložitve).

112    Četrtič, glede odstotka, ki ga je treba vključiti v osnovni znesek ne glede na trajanje udeležbe podjetja pri kršitvi, je Komisija ugotovila, da je ustrezna višina 16 % za družbo Fundia, 18 % za družbe Socitrel, Fapricela in Proderac ter 19 % za vsa ostala podjetja, med katerimi sta tudi tožeči stranki (izpodbijani sklep, točka 962 obrazložitve).

113    V odgovor na trditve družbe Austria Draht, da ker ni vedela za splošni panevropski sporazum, Komisija zanjo ne sme uporabiti dodatnega zneska, če pa ga že uporabi, sme uporabiti le najnižji množitelj (15 %), je Komisija navedla, da je ta družba vedela za celotni panevropski sporazum (izpodbijani sklep, točke od 652 do 654 obrazložitve) in da je sodelovala tudi na sestankih kluba Italia, na katerih so bile določene cene, dodeljeni kupci in razdeljene kvote (izpodbijani sklep, točke 478 in naslednje obrazložitve), tako da se odstotek, uporabljen za družbo Austria Draht, ne sme razlikovati od odstotka, ki se uporabi za druga podjetja, ki ravnajo podobno (izpodbijani sklep, točki 958 in 959 obrazložitve).

114    Petič, Komisija je zavrnila olajševalne okoliščine, ki sta jih v upravnem postopku navedli družbi voestalpine in Austria Draht. Šlo je predvsem za trditve v zvezi z malomarnostjo (izpodbijani sklep, točka 976 obrazložitve), manjši vlogi tožečih strank pri omejevalnem sporazumu (izpodbijani sklep, točka 982 in naslednje obrazložitve), njuno udeležbo le pri enem delu omejevalnega sporazuma (izpodbijani sklep, točke od 996 do 998 obrazložitve), neizvajanjem sporazumov (izpodbijani sklep, točka 1013 in naslednje obrazložitve, zlasti točke 1016 in od 1018 do 1022 obrazložitve) ter pripisom odgovornosti le naročitelju za dejanja zastopnika, ne da bi bil ta spoznan za odgovornega (izpodbijani sklep, točka 1034 obrazložitve).

115    Komisija je ob neobstoju olajševalne okoliščine ugotovila, da ni razloga za neupoštevanje osnovnega zneska, izračunanega na podlagi metodologije, določene v Smernicah iz leta 2006, ki je pripeljala do globe v višini 22 milijonov EUR (izpodbijani sklep, točka 1057 obrazložitve in točka 1072 obrazložitve glede uporabe 10‑odstotne meje).

2.     Načela

a)     Dokaz o obstoju in trajanju kršitve

116    Na prvem mestu je treba opozoriti, da iz sodne prakse izhaja, da mora Komisija dokazati ne samo obstoj omejevalnega sporazuma, ampak tudi njegovo trajanje. Natančneje, v zvezi z dokazovanjem kršitve člena 101(1) PDEU mora Komisija predložiti dokaz o kršitvah, ki jih ugotovi, in zbrati ustrezne dokaze, zato da pravno zadostno dokaže obstoj dejstev, ki pomenijo kršitev. V dvomu mora sodišče ugoditi podjetju, ki je naslovnik odločbe, s katero je ugotovljena kršitev. Sodišče torej ne more ugotoviti, da je Komisija pravno zadostno dokazala obstoj zadevne kršitve, če dvomi o tem vprašanju, zlasti v okviru tožbe za razglasitev ničnosti ali spremembo odločbe, s katero je naložena globa. V tem položaju je namreč treba upoštevati načelo domneve nedolžnosti, ki je del temeljnih pravic, varovanih v pravnem redu Unije, in ki je določeno v členu 48(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Ob upoštevanju narave zadevnih kršitev ter narave in teže sankcij za te kršitve domneva nedolžnosti velja še posebej v postopkih v zvezi s kršitvami pravil o konkurenci, ki veljajo za podjetja, ki se lahko končajo z naložitvijo glob ali periodičnih denarnih kazni. Tako mora Komisija predložiti natančne in verodostojne dokaze kot podlago za trdno prepričanje, da je bila zatrjevana kršitev storjena (glej sodbo z dne 17. maja 2013, Trelleborg Industrie in Trelleborg/Komisija, T‑147/09 in T‑148/09, ZOdl., EU:T:2013:259, točka 50 in navedena sodna praksa).

117    Poleg tega je običajno, da so dejanja in sestanki v zvezi s protikonkurenčnimi sporazumi tajni in da o njih obstajajo le minimalni zapisi. Torej, tudi če Komisija najde listine, ki jasno dokazujejo nedovoljeno navezovanje stikov med gospodarskimi subjekti, kot so zapisniki sestankov, gre navadno le za nepopolna in razdrobljena dokazila, tako da je treba do nekaterih posameznih podrobnosti pogosto priti s sklepanjem. Večinoma je treba o obstoju ravnanja ali protikonkurenčnega sporazuma sklepati iz več naključij in indicev, ki lahko, če se obravnavajo skupaj in če ni drugih skladnih pojasnil, pomenijo dokaz o kršitvi pravil o konkurenci (glej zgoraj v točki 116 navedeno sodbo Trelleborg Industrie in Trelleborg/Komisija, EU:T:2013:259, točka 52 in navedena sodna praksa).

118    Poleg tega v skladu s sodno prakso velja, da mora Komisija v primeru, kadar ni dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče neposredno ugotoviti trajanje kršitve, predložiti vsaj dokaze, ki se nanašajo na dejstva, ki so si časovno dovolj blizu, da je na podlagi njih mogoče razumno sklepati o neprekinjenem trajanju te kršitve med dvema določenima datumoma (zgoraj v točki 116 navedena sodba Trelleborg Industrie in Trelleborg/Komisija, EU:T:2013:259, točka 53 in navedena sodna praksa).

b)     Pojem enotne kršitve v smislu kompleksne kršitve

119    Na drugem mestu, v skladu z ustaljeno sodno prakso je kršitev člena 101(1) PDEU in člena 53 Sporazuma EGP lahko ne le posledica ločenega dejanja, ampak tudi niza dejanj ali celo trajajočega ravnanja, čeprav bi lahko tudi en ali več elementov tega niza dejanj ali trajajočega ravnanja sam po sebi in ločeno pomenil kršitev navedene določbe. Tako lahko Komisija, kadar se različna dejanja zaradi istega cilja izkrivljanja konkurence na skupnem trgu uvrščajo v „celovit načrt“, naloži odgovornost za ta dejanja glede na sodelovanje pri kršitvi kot celoti (sodbe z dne 8. julija 1999, Komisija/Anic Partecipazioni, C‑49/92 P, Recueil, EU:C:1999:356, točka 81; z dne 7. januarja 2004, Aalborg Portland in drugi/Komisija, C‑204/00 P, C‑205/00 P, C‑211/00 P, C‑213/00 P, C‑217/00 P in C‑219/00 P, Recueil, EU:C:2004:6, točka 258, in z dne 6. decembra 2012, Komisija/Verhuizingen Coppens, C‑441/11 P, ZOdl., EU:C:2012:778, točka 41).

120    Podjetje, ki je pri taki enotni in kompleksni kršitvi sodelovalo s svojimi ravnanji, ki spadajo pod pojma sporazum ali usklajeno ravnanje s protikonkurenčnim ciljem v smislu člena 101(1) PDEU in ki naj bi pripomogla k uresničitvi kršitve v celoti, je tako lahko odgovorno tudi za ravnanja drugih podjetij v okviru te kršitve v celotnem obdobju svojega sodelovanja pri navedeni kršitvi. Za tak primer gre, če se ugotovi, da je navedeno podjetje nameravalo s svojim ravnanjem prispevati k skupnim ciljem, za katere so si prizadevali vsi udeleženci, in da je vedelo za protipravna ravnanja, ki so jih drugi udeleženci predvideli ali izvajali pri izpolnjevanju istih ciljev, ali da je lahko ta ravnanja razumno predvidelo in je bilo pripravljeno sprejeti tveganje (zgoraj v točki 119 navedene sodbe Komisija/Anic Partecipazioni, EU:C:1999:356, točke 83, 87 in 203; Aalborg Portland in drugi/Komisija, EU:C:2004:6, točka 83, in Komisija/Verhuizingen Coppens, EU:C:2012:778, točka 42).

121    Tako je lahko podjetje neposredno sodelovalo pri vseh protikonkurenčnih ravnanjih, ki sestavljajo enotno in trajajočo kršitev, zato je v takem primeru Komisija upravičena temu podjetju naložiti odgovornost za vsa ta ravnanja in s tem za navedeno kršitev v celoti. Prav tako je lahko podjetje sodelovalo le pri delu protikonkurenčnih ravnanj, ki sestavljajo enotno in trajajočo kršitev, pri tem pa je vedelo za vsa ostala protipravna ravnanja, ki so jih drugi udeleženci kartela predvideli ali izvajali pri izpolnjevanju istih ciljev, ali pa je lahko ta ravnanja razumno predvidelo in je bilo pripravljeno sprejeti tveganje. V takem primeru lahko Komisija prav tako temu podjetju pripiše odgovornost za vsa protikonkurenčna ravnanja, ki sestavljajo tako kršitev, in zato za to kršitev v celoti (zgoraj v točki 119 navedena sodba Komisija/Verhuizingen Coppens, EU:C:2012:778, točka 43).

122    Če pa je podjetje neposredno sodelovalo pri enem ali več protikonkurenčnih ravnanjih, ki sestavljajo enotno in trajajočo kršitev, vendar ni dokazano, da je s svojim ravnanjem želelo prispevati k vsem skupnim ciljem, za katere so si prizadevali drugi udeleženci omejevalnega sporazuma, in da je vedelo za vsa protipravna ravnanja, ki so jih navedeni udeleženci predvideli ali izvajali pri izpolnjevanju istih ciljev, kot jim je sledilo to podjetje, ali da je lahko ta ravnanja razumno predvidelo in je bilo pripravljeno sprejeti tveganje, je Komisija upravičena temu podjetju naložiti odgovornost le za ravnanja, pri katerih je neposredno sodelovalo, in za ravnanja, ki so jih drugi udeleženci omejevalnega sporazuma predvideli ali izvajali pri izpolnjevanju istih ciljev, kot jim je sledilo to podjetje, ter za katera je dokazano, da je to podjetje zanje vedelo ali jih je lahko razumno predvidelo in je bilo pripravljeno sprejeti tveganje (zgoraj v točki 119 navedena sodba Komisija/Verhuizingen Coppens, EU:C:2012:778, točka 44).

123    To vseeno ne sme voditi k razbremenitvi odgovornosti tega podjetja za ravnanja, za katera ni sporno, da je pri njih sodelovalo, ali za katera je to podjetje dejansko mogoče šteti za odgovorno. Vendar je odločbo Komisije, v kateri je opredeljen celotni omejevalni sporazum glede enotne in trajajoče kršitve, mogoče tako razdeliti, le če je, prvič, navedeno podjetje med upravnim postopkom lahko razumelo, da se mu očita tudi vsako od ravnanj, ki sestavljajo to kršitev, in se je torej glede tega lahko branilo, in drugič, če je bila navedena odločba v zvezi s tem dovolj jasna (zgoraj v točki 119 navedena sodba Komisija/Verhuizingen Coppens, EU:C:2012:778, točki 45 in 46).

124    Nazadnje, dejstvo, da podjetje ni bilo udeleženo v vseh elementih omejevalnega sporazuma ali je imelo manjšo vlogo v okviru te udeležbe, je treba upoštevati pri presoji teže kršitve in po potrebi pri odmeri globe (zgoraj v točki 116 navedene sodbe Komisija/Anic Partecipazioni, EU:C:1999:356, točka 90; Aalborg Portland in drugi/Komisija, EU:C:2004:6, točka 86, in Komisija/Verhuizingen Coppens, EU:C:2012:778, točka 45).

c)     Pojem distanciranja v primeru sodelovanja na sestanku

125    Na tretjem mestu, iz ustaljene sodne prakse prav tako izhaja, da zadostuje, da Komisija dokaže, da je zadevno podjetje sodelovalo na sestankih, na katerih so bili sklenjeni protikonkurenčni sporazumi, ne da bi jim očitno nasprotovalo, da bi v zadostni meri dokazala udeležbo tega podjetja pri omejevalnem sporazumu. Če je bilo sodelovanje na takih sestankih dokazano, mora to podjetje predložiti indice, na podlagi katerih je mogoče dokazati, da je bilo njegovo sodelovanje na navedenih sestankih brez kakršnega koli protikonkurenčnega cilja, tako da dokaže, da je svojim konkurentom navedlo, da na teh sestankih sodeluje z drugačnim namenom kot oni (glej zgoraj v točki 119 navedeno sodbo Aalborg Portland in drugi/Komisija, EU:C:2004:6, točka 81 in navedena sodna praksa).

126    Razlog, ki utemeljuje to pravno načelo, je, da je podjetje, ker je sodelovalo na tem srečanju, ne da bi se javno distanciralo od njegove vsebine, preostalim udeležencem dalo vtis, da sledi rezultatu tega srečanja in se ustrezno prilagodi. V zvezi s tem je posledica tihega odobravanja nezakonite pobude brez javnega distanciranja od njene vsebine ali brez njene prijave upravnim organom spodbujanje nadaljevanja kršitve in otežuje njeno odkritje. Ta soudeležba je opustitveni način udeležbe pri kršitvi, ki je torej taka, da na podlagi nje v okviru enotnega sporazuma nastane odgovornost podjetja (zgoraj v točki 119 navedena sodba Aalborg Portland in drugi/Komisija, EU:C:2004:6, točki 82 in 84).

127    Še več, okoliščina, da podjetje ne upošteva sklepov sestanka, katerega cilj je protikonkurenčen, ni taka, da ga razbremeni odgovornosti udeležbe pri omejevalnem sporazumu, razen če se javno ne distancira od tega, kar je bilo dogovorjeno na sestanku. Dejstvo, da neko podjetje ni sodelovalo pri vseh sestavnih delih omejevalnega sporazuma ali da je imelo manjšo vlogo pri vidikih, pri katerih je sodelovalo, ni upoštevno pri dokazovanju njegovega sodelovanja pri kršitvi. Ta dejavnik je treba upoštevati samo pri presojanju teže kršitve in po potrebi pri odmeri globe (zgoraj v točki 119 navedena sodba Aalborg Portland in drugi/Komisija, EU:C:2004:6, točki 85 in 86).

128    Kadar po mnenju Komisije odgovornost podjetij za protikonkurenčna ravnanja izhaja iz njihovega sodelovanja na sestankih, katerih cilj so taka ravnanja, mora Splošno sodišče preveriti, ali so imela ta podjetja v upravnem postopku ali postopku pred njim možnost zavrniti ugotovitve, ki so bile izpeljane iz tega, in po potrebi dokazati okoliščine, na podlagi katerih so dejstva, ki jih je ugotovila Komisija, pojasnjena drugače in na podlagi katerih je mogoče razlago dejstev s strani te institucije nadomestiti z drugačno razlago (zgoraj v točki 119 navedena sodba Aalborg Portland in drugi/Komisija, EU:C:2004:6, točka 87).

129    Trditve strank, ki so bile podrobno navedene v poročilu za obravnavo, ki ga je posredovalo Splošno sodišče, je treba presoditi glede na vsebino izpodbijanega sklepa in ob upoštevanju zgoraj navedenih načel.

B –  Prvi tožbeni razlog: Komisija je napačno ugotovila, da sta tožeči stranki sodelovali pri sestavnem delu enotne kršitve prek njunega zastopnika v Italiji

130    Družbi voestalpine in Austria Draht v okviru prvega tožbenega razloga navajata, da čeprav nista bili udeleženi pri omejevalnem sporazumu, ki ga je opredelila Komisija, jima je bila naložena globa v višini 22 milijonov EUR, ker je bil njun zastopnik v Italiji, g. G. prisoten na nekaterih sestankih kluba Italia. Le to pa naj Komisiji ne bi omogočalo ugotovitve, da sta prek tega zastopnika kršili člen 101 PDEU in člen 53 Sporazuma EGP.

131    Tožeči stranki se v okviru tega tožbenega razloga sklicujeta na, prvič, vlogo g. G., ki je opravljal večino svojih dejavnosti na račun družbe CB; drugič, izjave g. G., g. V. (družba Tréfileurope) in več drugih družb, vpletenih v kršitev, ki naj bi omogočale dokazati, da družba Austria Draht ni sodelovala v klubu Italia; tretjič, različne elemente, navedene za dokaz sodelovanja družbe Austria Draht v klubu Italia prek zastopnika g. G., ki naj ne bi bile prepričljive; četrtič, pripis ravnanja g. G. družbi Austria Draht, čeprav nista sestavljala gospodarske enote in čeprav noben element ne omogoča dokazati, da je družba Austria Draht vedela za nezakonita ravnanja svojega zastopnika, in, petič, podredno, trajanje kršitve, ki jo je ugotovila Komisija, ker nikakor ne bi bilo mogoče dokazati sodelovanja tožečih strank v klubu Italia pred januarjem 2000.

1.     Pripis ravnanja zastopnika naročitelju

132    Komisija je za opredelitev odgovornosti družbe Austria Draht ugotovila, da je ta družba neposredno dodelovala v klubu Italia prek svojega zastopnika v Italiji od 15. aprila 1997 do 19. septembra 2002. Tako je Komisija v izpodbijanem sklepu zavrnila pripombe tožečih strank o neobstoju gospodarske enote med zastopnikom in naročiteljem, prevzemu gospodarskega tveganja s strani zastopnika, neobstoju izključnosti zastopnika v strogem pomenu besede in neseznanjenosti naročitelja o kršitvenem ravnanju zastopnika. Po preučitvi je Komisija v točki 779 obrazložitve izpodbijanega sklepa presodila, da „je g. [G.] in družbo Austria Draht treba šteti kot enoten gospodarski objekt, družbo Austria Draht pa je treba šteti za odgovorno za udeležbo g. [G.] pri omejevalnem sporazumu“ (glej točke od 85 do 94 zgoraj).

133    Glede na to sklepanje je treba preučiti, ali lahko Komisija za uporabo člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP ugotovi, da mora družba Austria Draht prevzeti odgovornost za ravnanje svojega agenta v Italiji.

a)     Pogoji za pripis ravnanja zastopnika naročitelju

134    Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je treba v okviru konkurenčnega prava pojem podjetja razumeti tako, da označuje gospodarsko enoto z vidika predmeta zadevnega sporazuma, čeprav s pravnega vidika to gospodarsko enoto sestavlja več fizičnih ali pravnih oseb (sodba z dne 12. julija 1984, Hydrotherm Gerätebau, 170/83, Recueil, EU:C:1984:271, točka 11, in zgoraj v točki 89 navedena sodba Minoan Lines, EU:T:2003:337, točka 121).

135    Taka gospodarska enota pomeni enotno organizacijo osebnih, opredmetenih in neopredmetenih elementov, ki trajno sledi določenemu gospodarskemu cilju in je lahko soudeležena pri kršitvi iz člena 101(1) PDEU ali člena 53(1) Sporazuma EGP. Kadar skupina družb sestavlja eno in isto podjetje, lahko Komisija odgovornost za kršitev, ki jo je storilo navedeno podjetje, pripiše družbi, ki je odgovorna za ravnanja skupine pri kršitvi, in globo naloži njej (glej v tem smislu zgoraj v točki 89 navedeno sodbo Minoan Lines, EU:T:2003:337, točka 122).

136    Za uporabo pravil o konkurenci formalna ločitev dveh družb, ki izhaja iz njune ločene pravne osebnosti, ni odločilna, saj je odločilno merilo, ali obstaja njuno enotno ravnanje na trgu (zgoraj v točki 89 navedena sodba Minoan Lines, EU:T:2003:337, točka 123).

137    Torej se lahko izkaže, da je treba ugotoviti, ali družbi z različnima pravnima osebnostma oblikujeta eno samo podjetje oziroma spadata v to podjetje, ki se obravnava kot gospodarska enota z enotnim ravnanjem na trgu (zgoraj v točki 89 navedena sodba Minoan Lines, EU:T:2003:337, točka 124).

138    Iz sodne prakse je razvidno, da tak položaj ni omejen na primere, v katerih imajo družbe razmerja z matično družbo, ampak se v nekaterih okoliščinah nanaša tudi na razmerja med družbo in njenim zastopnikom ali posrednikom. Glede uporabe člena 101 PDEU ali člena 53 Sporazuma EGP je namreč pomembno, da se ugotovi, ali naročitelj in njegov zastopnik ali posrednik tvorita gospodarsko enoto, v kateri je zadnjenavedeni pomožni subjekt, vključen v podjetje prvega, saj se na podlagi tega določi, ali zadevno ravnanje spada na področje uporabe teh členov. Tako je bilo razsojeno, da če posrednik opravlja dejavnost v korist naročitelja, se ga načeloma lahko šteje za pomožni subjekt, vključen v podjetje tega naročitelja, ki mora slediti navodilom naročitelja in s tem podjetjem, enako kot uslužbenec, tvori gospodarsko enoto (glej v tem smislu zgoraj v točki 89 navedeni sodbi Suiker Unie in drugi/Komisija, EU:C:1975:174, točka 480, in Minoan Lines, EU:T:2003:337, točka 125).

139    Glede družb, ki imajo vertikalno razmerje, kot je med naročiteljem in zastopnikom ali posrednikom, sta bila dva elementa določena kot glavni referenčni merili pri določitvi obstoja gospodarske enote: prvič, prevzemanje gospodarskega tveganja s strani posrednika, in drugič, izključnost storitev, ki jih ponuja posrednik (zgoraj v točki 89 navedena sodba Minoan Lines, EU:T:2003:337, točka 126).

140    Glede prevzemanja gospodarskega tveganja je že bilo razsojeno, da posrednika ni mogoče šteti za pomožni subjekt, vključen v podjetje naročitelja, kadar mu pogodba, sklenjena s tem, podeljuje ali pušča naloge, ki se gospodarsko približujejo nalogam neodvisnega trgovca, ker določa, da posrednik prevzema finančno tveganje, povezano s prodajo ali izpolnjevanjem pogodb, sklenjenih s tretjimi osebami (zgoraj v točki 89 navedeni sodbi Suiker Unie, EU:C:1975:174, točka 482, in Minoan Lines, EU:T:2003:337, točka 127).

141    Glede izključnosti storitev, ki jih ponuja posrednik, je bilo prav tako razsojeno, da dejstvo, da posrednik hkrati z dejavnostmi, ki jih opravlja na račun naročitelja, kot neodvisni trgovec sklepa posle znatnega obsega na trgu zadevnega proizvoda ali storitve, ne govori v prid ideje o gospodarski enoti (zgoraj v točki 89 navedeni sodbi Suiker Unie, EU:C:1975:174, točka 544, in Minoan Lines, EU:T:2003:337, točka 128).

b)     Pogodba o zastopanju in prevzemanje gospodarskega tveganja

142    Tožeči stranki v glavnem navajata dejstvo, da ker je g. G. hkrati zastopal družbi CB in Austria Draht in ker so bile dejavnosti, ki jih je opravljal na račun družbe CB z vidika dobička pomembnejše od tistih, ki jih je opravljal na račun družbe Austria Draht, naj element, povezan z izključnostjo storitev, ki jih je opravljal zastopnik, ne bi bil izpolnjen. Zato ob neobstoju drugega elementa, navedenega v zgoraj v točki 89 navedeni sodbi Minoan Lines (EU:T:2003:337), ni mogoče ugotoviti obstoja gospodarske enote.

143    Vendar je treba za ugotovitev obstoja gospodarske enote med g. G. in družbo Austria Draht in kot izhaja iz zgoraj navedene sodne prakse preučiti, koliko zastopnik nosi finančno tveganje, povezano s prodajo ali izpolnjevanjem pogodb, sklenjenih s tretjimi osebami, glede dejavnosti, za katere ga je določil naročitelj. Prvega elementa, navedenega v zgoraj v točki 89 navedeni sodbi Minoan Lines (EU:T:2003:337), ni mogoče spregledati.

144    V zvezi s tem je treba opozoriti, da pogodba, sklenjena med družbama Austria Draht in Studio Crema, določa, da je v skladu z navodili družbe Austria Draht g. G. zadolžen za prodajo JPN družbe Austria Draht v Italiji „v imenu in na račun“ te družbe. Ta pogodba g. G. med drugim nalaga, naj ne sklepa poslov na „svoj račun“ in „naj strogo upošteva navodila, določila na področju cen ter pogoje plačil, prodaje in dobave“ družbe Austria Draht. Na podlagi te pogodbe je tako prodajna pogodba sklenjena med družbo Austria Draht in kupcem in ne med g. G. in tem kupcem (izpodbijani sklep, točka 774 obrazložitve in pogodba o zastopanju, člen 2).

145    To pogodbo je mogoče opredeliti kot pogodbo o zastopanju. Nanaša se na primer, „v katerem je pravna ali fizična oseba (zastopnik) pooblaščena za pogajanja in/ali sklepanje pogodb za račun druge osebe (komitenta) bodisi v svojem imenu ali v imenu komitenta v zvezi z […] nakupom blaga ali storitev s strani komitenta“ (glej v tem smislu opredelitev pogodbe o zastopanju v točki 12 Smernic o vertikalnih omejitvah glede presoje vertikalnih sporazumov glede na člen 101 PDEU).

146    Poleg tega, kot je Komisija navedla v točki 774 izpodbijanega sklepa, iz pogodbe ni razvidno, da g. G. nosi „tveganja, med drugim povezana z nedobavo, dobavo poškodovanega blaga ali plačilno nesposobnostjo kupca“ glede dejavnosti, za katere ga je pooblastila družba Austria Draht. Prav tako nobena določba pogodbe ne omogoča ugotovitve, da je g. G. zadolžen za financiranje zalog in da mora za zastopanje družbe Austria Draht v Italiji izvajati posebne naložbe. Glavno gospodarsko tveganje, povezano s prodajo, ki jo izpogaja g. G. in sklene družba Austria Draht v Italiji, je torej na strani naročitelja in ne njegovega zastopnika.

147    Tožeči stranki pred Splošnim sodiščem ne izpodbijata take presoje gospodarskega tveganja. Omejujeta se le na navedbe, da je g. G. kril nekatere stroške (stroške svetovanja in poti, stroške, povezane z dodatnimi obveznostmi glede sklepanja pogodb, stroške prevajanja, …), ki jih je mogoče šteti za postranske glede zaupane dejavnosti ali take, ki so kriti s pavšalnim plačilom, ki ga je izplačala družba Austria Draht v obliki provizije. Na podlagi teh stroškov ni mogoče dokazati, da g. G. nosi gospodarsko tveganje, ki ni zanemarljivo ali omejeno v zvezi z dejavnostmi, za katere ga je pooblastila družba Austria Draht.

148    Komisija je v obravnavani zadevi utemeljeno ugotovila, da je v skladu s tem, kar izhaja iz zgoraj navedene sodne prakse, ko je g. G. deloval v imenu družbe Austria Draht v Italiji, deloval brez prevzemanja gospodarskega tveganja, kar bi bilo značilno za pogodbo, na podlagi katere bi mu ta družba zaupala ali mu pustila opravljati naloge, ki so gospodarsko podobne neodvisnemu trgovcu.

c)     Vpliv dvojnega zastopanja, ki ga izvršuje zastopnik

149    Glede drugega elementa, navedenega v zgoraj v točki 89 navedeni sodbi Minoan Lines (EU:T:2003:337), je Komisija v točki 775 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedla, da to, da je g. G. deloval tudi v imenu drugega udeleženca omejevalnega sporazuma, družbe CB, pomeni, da zastopanje ni bilo izključno v strogem pomenu besede.

150    Zato, kot poudarja Komisija in v nasprotju s trditvami tožečih strank, posebne okoliščine te zadeve ne morejo pripeljati do zanikanja vsakršne možnosti dokazati obstoj gospodarske enote med g. G. in družbo Austria Draht v zvezi z dejavnostmi, ki so mu bile zaupane na podlagi pogodbe o zastopanju.

151    Čeprav je v zvezi s tem res, da je g. G. hkrati z dejavnostmi, ki jih je opravljal na račun družbe Austria Draht, opravljal tudi dejavnosti na račun družbe CB, je Komisija utemeljeno navedla, da v tej zadevi „g. [G]. ni bil osebno dejaven na zadevnem trgu in torej ni sam sklepal poslov večjega obsega kot neodvisni trgovec“ (izpodbijani sklep, točka 775) (glej po analogiji zgoraj v točki 89 navedeni sodbi Suiker Unie, EU:C:1975:174, točka 544, in Minoan Lines, EU:T:2003:337, točka 128).

152    Namesto, da bi na poslovnem področju g. G. zastopal enega naročitelja, je namreč zastopal dva, in sicer v glavnem družbo CB, ki je ustvarila največ dohodka družbe Studio Crema (približno 75 % med trajanjem kršitve, očitane tožečima strankama), pa tudi družbo Austria Draht, ki je prav tako ustvarila nezanemarljiv del njenih dohodkov (približno 25 % v istem obdobju).

153    V takem položaju je za ugotovitev obstoja gospodarske enote med zastopnikom in enim od njegovih naročiteljev treba ugotoviti, ali mora ta zastopnik glede dejavnosti, ki mu jih zaupa ta naročitelj, delovati kot neodvisni trgovec, ki svobodno določa svojo poslovno strategijo. Če zastopnik ne deluje kot tak, so naloge, ki jih opravlja na račun navedenega naročitelja, sestavni del dejavnosti tega naročitelja.

154    Tako je, kot je navedla Komisija v točki 774 obrazložitve izpodbijanega sklepa, odločilni element za ugotovitev obstoja gospodarske enote med g. G. in družbo Austria Draht presoja finančnega tveganja, povezanega s prodajo ali izpolnjevanjem pogodb, ki jih je g. G. sklenil s tretjimi osebami. Če je ta deloval kot del družbe Austria Draht, ga je mogoče šteti za „pomožni subjekt, ki je del podjetja družbe Austria Draht, tako kot trgovski uslužbenec“, kar pa ne bi bilo podano, če bi deloval kot neodvisni trgovec.

155    V obravnavani zadevi pa je že bilo dokazano, da pogodba o zastopanju, ki jo je g. G. sklenil z družbo Austria Draht, temu ni dajala možnosti ravnanja – v smislu konkurenčnega prava – kot neodvisni trgovec glede dejavnosti, za katere je bil pooblaščen.

156    Poleg tega glede narave razmerja med g. G. in družbo CB iz spisa tudi izhaja, da ravnanja g. G. ni mogoče glede na člena 101(1) PDEU in člen 53(1) Sporazuma EGP enačiti z ravnanjem neodvisnega trgovca za JPN, ki ga proizvaja družba CB. G. G. je namreč na račun družbe CB opravljal naloge, ki so podobne nalogam direktorja za prodajo. Neobstoj pisne pogodbe o zastopanju med g. G. in družbo CB ne omogoča dokazati, da je dejavnosti, ki mu jih je zaupala ta družba, opravljal neodvisni trgovec in to ne na račun in tveganje družbe CB. Nasprotno, ugotoviti je mogoče, da je deloval kot pomožni subjekt, vključen v to podjetje. Kot dokaz za to in kot sta navedli tožeči stranki je g. G. na zaslišanju pred Komisijo nastopal kot član skupine, ki je predstavljala družbo CB.

157    Iz navedenega izhaja, da čeprav se ta zadeva razlikuje od položajev, ki so bili predhodno obravnavani v sodbah, zlasti v zgoraj v točki 89 navedeni sodbi Minoan Lines, (EU:T:2003:337), in v katerih je izključnost zastopanja naročitelja s strani zastopnika izhajala iz njegove pogodbe in njenega izvajanja (točki 131 in 132 te sodbe), dvojno zastopanje, ki ga je g. G. opravljal za družbo CB na eni strani in družbo Austria Draht na drugi, ne more izpodbiti ugotovitve, da glede dejavnosti, ki jih je družba Austria Draht zaupala g. G., ta ni mogel opravljati nalog, ki so gospodarsko podobne nalogam neodvisnega trgovca.

158    Sklepno, kot je navedeno v izpodbijanem sklepu, g. G. oziroma družba Studio Crema, ki jo zastopa, izgubi značaj neodvisnega gospodarskega subjekta, kadar gre za presojo obsega pogodbe o zastopanju, sklenjene z družbo Austria Draht, glede na konkurenčno pravo, ker g. G. ne nosi oziroma nosi v zelo omejenem obsegu finančno tveganje, ki izhaja iz prodajnih pogodb, ki so bile prek njega sklenjene z družbo Austria Draht, in ker dejansko deluje kot pomožni subjekt, ki je del te družbe.

159    Nobena trditev, ki sta jo v zvezi s tem navedli tožeči stranki, ne more izpodbiti te ugotovitve. Večina teh trditev se namreč nanaša na vsebino zgoraj v točki 89 navedenih sodb Suiker Unie (EU:C:1975:174) in Minoan Lines (EU:T:2003:337), katerih pa ni mogoče kar uporabiti za obravnavano zadevo za trditev, da le zato ker ne obstaja izključna povezava v strogem pomenu besede med g. G. in družbo Austria Draht, nista gospodarska enota.

160    Poleg tega dejstvo, da g. G. dela tudi za družbo CB in da dejavnosti, ki jih opravlja za to družbo, pomenijo glavni vir dohodka družbe Studio Crema v primerjavi s tem kar prispeva družba Austria Draht, ne more zadostovati za dokaz poslovne neodvisnosti g. G. Kot je že bilo navedeno, je za g. G. mogoče šteti, da tvori hkrati gospodarsko enoto z družbo CB in gospodarsko enoto z družbo Austria Draht. Za družbi CB in Austria Draht pa to velja le za dejavnosti, ki so mu bile zaupane od ene oziroma druge družbe.

161    Iz tega razloga Komisija ne more meniti, da „je vsekakor v obravnavani zadevi treba navesti, da je bila družba CB v glavnem osebno prisotna na sestankih omejevalnega sporazuma in da je g. [G.]/[družba Studio Crema] na splošno nastopal kot predstavnik družbe Austria Draht“ (izpodbijani sklep, konec točke 776 obrazložitve). Ob neobstoju dokazov, s katerimi bi bilo mogoče dokazati to trditev, prisotnost g. G. na sestanku kluba Italia ne more pomeniti drugega kot dejstvo, da je bila na tem sestanku prisotna oseba, ki je na eni strani opravljala naloge, podobne nalogam direktorja za prodajo družbe CB, in je bila na drugi strani tudi zastopnik družbe Austria Draht v Italiji. Glede na dvojno zastopanje g. G., ki mu je omogočilo, da je imel dostop do poslovno občutljivih informacij z dveh virov, je Komisija vseeno upravičeno navedla, da je ta posebnost pomenila dejavnik izboljšanja usklajevanja v okviru omejevalnega sporazuma (izpodbijani sklep, točka 776 obrazložitve).

162    Praksa odločanja, na katero se sklicujeta tožeči stranki s tem, da navajata Odločbo Komisije C(2006) 5700 final z dne 29. novembra 2006 v zvezi s postopkom na podlagi člena [101 PDEU] in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva COMP/F/38.638 – butadienski kavčuk in emulzijski stiren-butadienski kavčuk) in Odločbo Komisije C(2008) 5476 final z dne 1. oktobra 2008 v zvezi s postopkom na podlagi člena [101 PDEU] in člena 53 Sporazuma EGP (Zadeva COMP/39.181 – Voski za sveče), prav tako ne more dokazati, da ne more biti gospodarske enote med g. G. in družbo Austria Draht v tej zadevi. Nasprotno, podatki iz teh zadev spadajo v logiko, navedeno v zgoraj v točki 89 navedeni sodbi Minoan Lines (EU:T:2003:337), v kateri je Splošno sodišče, kot glede teh dveh zadev, poudarilo izključnost zadevnega zastopanja, ne da bi to preprečevalo, da se upošteva – kot je v tej zadevi storila Komisija – položaj dvojnega zastopanja g. G.

163    Zato je Komisija v tej zadevi zlasti glede na pogodbo o zastopanju upravičeno ugotovila, da je g. G. deloval na račun družbe Austria Draht, ki je prevzela gospodarsko tveganje tega zastopanja. V obravnavani zadevi je g. G. dejansko treba šteti za pomožni subjekt, ki je del podjetja Austria Draht (to je skupaj Austria Draht in voestalpine) in kot trgovski uslužbenec s tem podjetjem sestavlja gospodarsko enoto.

d)     Neobstoj nadzora, seznanjenosti ali odobritve

164    V tej fazi tožeči stranki navajata, da objektivni položaj, ki je bil pravkar opredeljen, ne zadostuje za to, da se kršitveno ravnanje zastopnika pripiše naročitelju. Ugotoviti bi bilo še treba, koliko je bil oziroma bi lahko bil naročitelj seznanjen s tem ravnanjem.

165    Na prvem mestu, v zvezi s tem je Komisija ugotovila, da se ji ni treba izreči o „neobstoju nadzora, seznanjenosti ali odobritve (retroaktivne) udeležbe zastopnika pri omejevalnem sporazumu“, ker te utemeljitve „ne morejo biti veljavne utemeljitve za izognitev odgovornostim“ (izpodbijani sklep, točka 777 obrazložitve). Komisija je tudi navedla, da ker „družba Austria Draht sestavlja gospodarsko enoto s svojim zastopnikom“ „je zato odgovorna za njegovo udeležbo pri omejevalnem sporazumu, ne glede na seznanjenost, nadzor ali odobritev družbe Austria Draht (ali njihovo odsotnost ali neobstoj)“ (izpodbijani sklep, točka 777 obrazložitve).

166    Na drugem mestu, Komisija je svojo preučitev dopolnila z navedbo, da „čeprav ni neposrednega dokaza o navodilih/poročanju v zvezi s protikonkurenčnimi sestanki“ med družbo Austria Draht in g. [G.], je „iz pogodbe o zastopanju in notranjih poročil, ki jih je predložila družba Austria Draht [v odgovor na zahtevo Komisije za informacije], očitno razvidno, da je g. [G.] družbo Austria Draht redno obveščal o razvoju italijanskega trga“ in da je zato mogoče „domnevati, da je g. [G.] družbi Austria Draht vsaj posredoval upoštevne poslovno občutljive informacije, pridobljene na sestankih omejevalnega sporazuma“ (izpodbijani sklep, točka 778 obrazložitve).

167    V zvezi s tem se tožeči stranki sklicujeta na rešitev, ki izhaja iz zgoraj v točki 89 navedene sodbe Minoan Lines (EU:T:2003:337). V tej sodbi namreč trditve, ki so podobne trditvam tožečih strank v tej zadevi, niso takoj zavrnjene, ampak je nanje podrobno in poglobljeno odgovorjeno, pri čemer se je naročitelj pred sodiščem skliceval na neseznanjenost z dejavnostmi, ki jih je opravljal zastopnik, ter na neobstoj dovolitve ali odobritve takih dejavnosti (zgoraj v točki 89 navedena sodba Minoan Lines, EU:T:2003:337, točka 139).

168    Splošno sodišče je v tej sodbi preverilo, prvič, ali protipravna dejanja, ki se očitajo zastopniku, spadajo v dejavnosti, ki mu jih je zaupal naročitelj, drugič, ali je bil naročitelj redno obveščen o dejavnostih, zaupanih agentu, vključno s protipravnimi dejanji, ki se očitajo temu zastopniku, in, tretjič, ali je naročitelj prepovedal taka dejanja svojemu zastopniku (zgoraj v točki 89 navedena sodba Minoan Lines, EU:T:2003:337, točke od 140 do 146).

169    V odgovor na trditve naročitelja v zvezi z neobstojem seznanjenosti ali odobritve dejanj njegovega zastopnika je Splošno sodišče v točki 147 zgoraj v točki 89 navedene sodbe Minoan Lines (EU:T:2003:337) presodilo, da iz ugotovitev v obravnavani zadevi izhaja, da določitev cen in pogojev, veljavnih za plovila naročitelja, ki zagotavljajo mednarodne linije, spada v sfero dejavnosti zastopnika, da je bil naročitelj redno obveščen o dejavnostih, ki jih je opravljal njegov zastopnik, vključno s pogodbami z drugimi družbami, za katere je zastopnik skušal pridobiti predhodno ali naknadno odobritev, in, nazadnje, da je naročitelj imel možnost in pravico prepovedati svojemu zastopniku nekatera dejanja, čeprav jih je opravil šele po preverjanjih Komisije.

170    Prav tako je treba navesti, da je Splošno sodišče v splošni ugotovitvi o očitkih, povezanih z napačno uporabo člena 101(1) PDEU (takrat člena 81(1) ES), ker da so bila dejanja zastopnika neupravičeno pripisana naročitelju, povezalo ugotovitev o obstoju gospodarske enote z rezultatom predhodne preučitve (zgoraj v točki 89 navedena sodba Minoan Lines, EU:T:2003:337, točka 148), pri čemer je ugotovilo, da iz telefaksov, izmenjanih med zastopnikom in naročiteljem ter med zastopnikom in drugimi družbami, ki so bile udeležene pri kršitvi, odgovorov naročitelja na zahteve Komisije za informacije in drugih okoliščin, preučenih v sodbi, izhaja da je zastopnik na trgu v razmerju so tretjih oseb, kupcev, podzastopnikov in konkurentov naročitelja deloval kot njegov pomožni subjekt in da sta ti družbi zato tvorili eno in isto gospodarsko enoto ali podjetje za namene uporabe člena 81 ES. Splošno sodišče je na podlagi tega ugotovilo, da je Komisija v teh okoliščinah naročitelju upravičeno pripisala ravnanja, ki so v nasprotju s členom 81 ES in so bila sankcionirana s sporno odločbo ter pri katerih je imel zastopnik pomembno vlogo.

171    Ob upoštevanju te preučitve Komisija ne more navesti, da, prvič, „čeprav ni neposrednega dokaza o navodilih/poročanju v zvezi s protikonkurenčnimi sestanki“ med družbo Austria Draht in g. [G.], in, drugič, da je „iz pogodbe o zastopanju in notranjih poročil, ki jih je predložila družba Austria Draht [v odgovor na zahtevo Komisije za informacije], očitno razvidno, da je g. [G.] družbo Austria Draht redno obveščal o razvoju italijanskega trga“ in da je zato mogoče „domnevati, da je g. [G.] družbi Austria Draht vsaj posredoval upoštevne poslovno občutljive informacije, pridobljene na sestankih omejevalnega sporazuma“ (glej točko 166 zgoraj).

172    Načeloma bi Komisija morala imeti možnost, da med mesečnimi pisnimi poročili, ki jih je g. G. posredoval družbi Austria Draht glede splošnih pogojev prodaje in trga, vključno glede dejavnosti konkurentov na področju zastopanja, ki jih je družba Austria Draht posredovala Komisiji v odgovor na zahtevo za informacije, opredeli na eni strani poslovno občutljive informacije, ki jih je g. G. lahko posredoval družbi Austria Draht, na drugi strani pa tudi kazalce, na podlagi katerih je družba Austria Draht lahko razumela, da je g. G. deloval v njenem imenu in na njen račun pri protikonkurenčnih ravnanjih, ki se nanašajo na kvote, cene in stranke, na različnih sestankih, na katerih je sodeloval.

173    Ob neobstoju teh elementov in čeprav omejevalni sporazum še ni bil prijavljen in ker je obstajalo veliko takratnih dokumentov o dejstvih v klubu Italia za pojasnitev njegovega delovanja, ni mogoče domnevati, kot je to storila Komisija, da je g. G. družbi Austria Draht poročal o vsebini vsega, kar je lahko vedel in delal v okviru kluba Italia. Za tako ugotovitev bi morala mesečna pisna poročila zastopnika vsebovati navedbe v tem smislu. Čeprav je Komisija po preučitvi teh dokumentov ugotovila, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, da „ni neposrednega dokaza o navodilih/poročanju v zvezi s protikonkurenčnimi sestanki“, ne more zavrniti izpeljave posledic take trditve s tem, da navede, da je vedno mogoča nasprotna ugotovitev.

174    V tem okviru je treba ugotoviti, da noben dokaz ne omogoča ugotovitve, da bi družba Austria Draht lahko prek g. G. pridobila kakršno koli informacijo o protikonkurenčnem ravnanju svojega zastopnika na različnih sestankih kluba Italia, na katerih je sodeloval. To je poleg tega potrdila Komisija na obravnavi. Zato Komisija ne more domnevati seznanjenosti, ki je ni dokazala.

175    Vseeno je v okoliščinah, kakršne so te v obravnavani zadevi in v katerih zastopnik deluje v imenu in na račun naročitelja, ne da bi prevzel gospodarsko tveganje glede dejavnosti, ki so mu bile zaupane, protikonkurenčno ravnanje tega zastopnika v okviru teh dejavnosti mogoče pripisati naročitelju, tako kot je to mogoče v primeru delodajalca glede protipravnih dejanj enega od njegovih zaposlenih, tudi brez dokaza o seznanjenosti naročitelja s protikonkurenčnim ravnanjem zastopnika.

176    Kot je bilo navedeno zgoraj, iz pogodbe o zastopanju namreč izhaja, da je družba Austria Draht ob popolnem poznavanju okoliščin trženje svojih proizvodov v Italiji zaupala g. G., ki je že deloval kot posrednik za družbo CB, ene od glavnih italijanskih subjektov. Družba Austria Draht je imela tudi sredstva za nadzor rezultatov, ki jih je dosegal g. G., tako da tega ni bilo mogoče šteti za neodvisnega trgovca, prodajne pogodbe, ki jih je izpogajal, pa so bile lahko sklenjene le z družbo Austria Draht.

177    V teh okoliščinah in tudi ob neobstoju seznanjenosti s protipravnimi dejanji g. G. v okviru dejavnosti, ki so mu bile zaupane, je bila družba Austria Draht glavni prejemnik, kot sta priznali tudi tožeči stranki na obravnavi.

178    Iz navedenega izhaja, da je v obravnavani zadevi Komisija upravičeno ugotovila obstoj gospodarske enote med zastopnikom in naročiteljem glede dejavnosti, ki jih je družba Austria Draht zaupala g. G, ter presodila, da je zaradi te gospodarske enote naročitelju mogoče pripisati protipravna ravnanja, ki jih je g. G. storil na račun družbe Austria Draht v okviru dejavnosti, ki so mu bile zaupane, ne da bi bilo treba dokazati, da je je naročitelj za to vedel.

179    Zato je treba dokazati vsebino protipravnih dejanj, ki jih je storil g. G. na račun družbe Austria Draht v okviru dejavnosti, ki so mu bile zaupane.

2.     Dokazi o kršitvenem ravnanju zastopnika

180    Najprej je treba omejiti presojo vsebine protipravnih dejanj, ki jih je mogoče pripisati družbi Austria Draht, le na dokaze v zvezi s klubom Italia, ki je edini del enotne kršitve, za katero je bila udeležba družbe Austria Draht izrecno navedena v izpodbijanem sklepu, in to prek g. G. (izpodbijani sklep, točke od 769 do 783 obrazložitve). Dokazi v zvezi z drugimi sestavnimi deli omejevalnega sporazuma, zlasti s klubom Evropa, med katerimi je Komisija nekatere navedla v okviru tega tožbenega razloga, bodo večinoma preučeni v okviru drugega tožbenega razloga glede opredelitve enotne kršitve, ugotovljene v zvezi s tožečima strankama.

181    Za dokaz sodelovanja družbe Austria Draht v klubu Italia Komisija navaja, da ima dokaze, da je ta „redno sodelovala na več kot štiridesetih sestankih kluba Italia med 15. aprilom 1997 in 19. septembrom 2002 in da je bila večkrat uradno omenjena njena odsotnost, kar kaže na to, da je bila njena prisotnost na sestankih pričakovana“ (izpodbijani sklep, točka 479 obrazložitve). Ti dokazi so navedeni v izpodbijanem sklepu (glej točke od 78 do 81 zgoraj), prav tako pa tudi to, da je Komisija zavrnila trditve tožečih strank v upravnem postopku za izpodbijanje tega, da jo je na teh sestankih zastopal g. G. (glej točke od 86 do 88 zgoraj) in za splošno navedbo o neobstoju sodelovanja družbe Austria Draht na teh sestankih (glej točke od 95 do 100 zgoraj).

182    Tožeči stranki pred Splošnim sodiščem v bistvu navajata, da sklicevanje na sodelovanje družbe Austria Draht na sestankih kluba Italia v izpodbijanem sklepu ne omogoča ugotovitve o njeni udeležbi pri omejevalnem sporazumu. Natančneje, menita, prvič, da to, da se je o družbi Austria Draht razpravljalo na štirinajstih sestankih ob prisotnosti g. G. in drugih oseb, ne pomeni dokaza o udeležbi družbe Austria Draht pri omejevalnem sporazumu, ker sodelovanja g. G. ni mogoče enačiti s sodelovanjem družbe Austria Draht, in, drugič, da na splošno ni mogoče vedeti, kaj se očita družbi Austria Draht.

183    V odgovor na te trditve je treba najprej opozoriti, da iz navedenega izhaja, da je v obravnavani zadevi Komisija družbi Austria Draht upravičeno pripisala protipravna dejanja, ki jih je storil g. G. v okviru dejavnosti, ki so mu bile zaupane.

184    Torej je treba preučiti, v čem je ravnanje g. G. na različnih sestankih kluba Italia, na katerih je sodeloval, mogoče šteti kot v nasprotju s členom 101(1) PDEU in členom 53 Sporazuma EGP. V zvezi s tem, kot trdita tožeči stranki, to preučitev otežuje dejstvo, da je g. G. zastopal tudi družbo CB, eno od glavnih akterjev kluba Italia. S tega vidika je Komisija poudarila, da se je na štirinajstih sestankih, ki najbolj kažejo na udeležbo g. G. pri omejevalnem sporazumu na račun družbe Austria Draht, ne le razpravljalo ob prisotnosti g. G., ampak tudi „o družbi Austria Draht“ (izpodbijani sklep, opomba pod točko 479 obrazložitve).

185    Ker tožeči stranki trdita, da Komisija glede zadevnih štirinajstih sestankov Komisija ni izpolnila obveznosti predložitve dokazov in obrazložitve, zlasti glede tega, kaj se v zvezi s tem očita družbi Austria Draht, je najprej treba zaporedoma preučiti različne dokaze, navedene v izpodbijanem sklepu za ugotovitev kršitvenega ravnanja g. G. v okviru dejavnosti, ki mu jih je zaupala družba Austria Draht.

a)     Sestanek 15. aprila 1997

186    Prvi od štirinajstih sestankov, ki jih navaja Komisija v izpodbijanem sklepu, je potekal 15. aprila 1997 in se je nanašal na „dodelitev kvot/kupcev in določitev cen“ (izpodbijani sklep, opomba pod točko 479 obrazložitve). V rubriki v zvezi s tem sestankom, ki je v prilogi 3 k izpodbijanemu sklepu, je Komisija navedla, da so bile zastopane družbe Redaelli, CB, Itas, ITC, Tréfileurope, SLM, Tycsa, DWK in Austria Draht (prek g. G.).

187    Komisija je v rubriki v zvezi s tem sestankom, ki je v prilogi 3 k izpodbijanemu sklepu, predstavila vidike, na katere se je nanašal sestanek z dne 15. aprila 1997:

–        „[določitev] cen surovin in prodajnih cen v Franciji, Španiji in Nemčiji“;

–        „razprave o prodaji, ki jo je realizirala družba Redaelli določenemu številu kupcev in ponudbi kupcem družb SLM in CB, kupcih in prodajnih kvotah“;

–        „prav tako je bilo navedeno, da družba Austria Draht ne bo dobavljala nekaterim skupinam kupcev, prišlo pa je tudi do izmenjave informacij o cenah, ki jih je [g. G.] zaračunal nekaterim kupcem“;

–        „podroben pregled prodaje, ki so jo realizirale družbe Redaelli, Itas, CB, ITC, Tréfileurope, Tycsa, Trame, SLM, DWK, Austria Draht [in] razprave o razdelitvi kvot (z navedbo konkretnega odstotka) za iste družbe“;

–        „[r]azprave o možnosti uporabe dodatkov, študiji uvoza in vprašanju izvoza“.

188    Te informacije je v glavnem posredovala družba ITC, ki je poslala zapisnik sestanka z dne 15. aprila 1997, razen zadnje informacije, ki jo je posredovala družba Tréfileurope in ki povzema vsebino kratke trditve v zvezi s tem sestankom v prijavi za prizanesljivost (glej prilogo G.3 k odgovoru Komisije na ukrepe procesnega vodstva za družbo ITC, prilogo H.1 k odgovoru Komisije na ukrepe procesnega vodstva za družbo Tréfileurope).

189    Informacije, ki izhajajo iz zapisnika družbe ITC, ki je še posebej upošteven, ker je bil sestavljen v času, ko omejevalni sporazum še ni bil odkrit, in izjava družbe Tréfileurope, ki potrjuje vsebino tega zapisnika, skupaj omogočajo dokazati začetek sodelovanja družbe Austria Draht v klubu Italia prek g. G.

190    Prvič, na splošno je udeležba g. G. na te sestanku temu omogočila, da sodeluje pri razpravah, katerih protikonkurenčna vsebina jasno izhaja iz preučitve zapisnika družbe ITC. V njem so informacije v zvezi z „[določitvijo] cen surovin in prodajnih cen v Franciji, Španiji in Nemčiji“ (glej prvo alineo točke 187 zgoraj) in „razprave o prodaji, ki jo je realizirala družba Redaelli določenemu številu kupcev in ponudbi kupcem družb SLM in CB, kupcih in prodajnih kvotah“ (glej drugo alineo točke 187 zgoraj). Te informacije so g. G. omogočile da usklajuje svoje dejavnosti, zlasti tiste, ki mu jih je zaupala družba Austria Draht v Italiji, z dejavnostmi podjetij, zastopanih na sestanku 15. aprila 1997.

191    Drugič, natančneje glede družbe Austria Draht, zapisnik družbe ITC najprej omogoča dokazati, da so predstavniki družbe ITC menili, da g. G. sodeluje na račun družbe Austria Draht in ne družbe CB, ki jo je zastopal g. [C].

192    Tretjič, iz tega zapisnika je prav tako razvidno, da so udeleženci sestanka razpravljali o količinah, ki se nanašajo na posamezna podjetja, na katera se je sklicevalo na tem sestanku, vključno z družbo Austria Draht (glej četrto alineo točke 187 zgoraj). Res je, da stopnja natančnosti za posamezno podjetje v tabeli iz zapisnika družbe ITC ni enaka, ker so podatki, posredovani za prvo skupino udeležencev (družbe Redaelli, CB, Itas in ITC) ter drugo skupino udeležencev, ki je bila priključena (družbi Tréfileurope in Tycsa), natančni, medtem ko so podatki za tretjo skupino podjetij (družbe Trame, ki je bila odstona na tem sestanku, SLM, DWK in Austria Draht) zaokroženi. Kljub temu pa je iz te tabele razvidno, da je družba Austria Draht bila omenjena, saj je z 2000 tonami pomenila 2,6 % od 78.000 ton, o katerih se je razpravljalo na tem sestanku.

193    Četrtič, iz zapisnika družbe ITC je tudi razvidno, da se je razprava na sestanku 15. aprila 1997 nanašala na posebni položaj družbe Austria Draht (glej tretjo alineo točke 187 zgoraj). V zvezi s tem je mogoče upravičeno domnevati, da je bil g. G. kot zastopnik družbe Austria Draht v Italiji prisoten na sestanku.

194    Glede navedbe, da družba Austria Draht ni dobavljala neki skupini kupcev, je mogoče ugotoviti, kot trdita tožeči stranki, da je bilo to zaradi njihove plačilne nesposobnosti. Vsak subjekt, ki izvaja pregled ali pri specializiranih agencijah naroči pregled razpoložljivih računovodskih podatkov, bi lahko to preveril. Tako pojasnilo, ki ga navajata tožeči stranki, a ga ne dokažeta, je mogoče enako kot pojasnilo Komisije, da naj bi nedobava kazala na protikonkurenčno ravnanje, ki ne izhaja očitno iz zapisnika, v katerem ni naveden razlog za nedobavo navedenim kupcem.

195    Dvom o tem pa je v korist tožečih strank.

196    Nasprotno pa je glede navedbe, da so bile izmenjane informacije o cenah, ki jih je g. G. zaračunal nekaterim kupcem, treba ugotoviti, da je v zapisniku družbe ITC jasno razvidno ime g. G., ki je po mnenju družbe ITC zastopal družbo Austria Draht na tem sestanku, poleg imen več kupcev (med njimi tudi družbe PAMA) skupaj s številkami, ki po vsej verjetnosti ustrezajo cenam, zaračunanim vsakemu od teh kupcev. Take informacije omogočajo dokazati neposredno udeležbo g. G. pri protikonkurenčnih dejavnostih na tem sestanku.

197    Sklepno, iz dokazov v zvezi s sestankom kluba Italia 15. aprila 1997 izhaja, da je g. G. mogoče upravičeno šteti za osebo, ki je udeležencem tega sestanka posredovala informacije o cenah, zaračunanih nekaterim njegovim kupcem, in da je g. G. že s prisotnostjo na tem sestanku lahko pridobil informacije o glavnih subjektih, ki so delovali v Italiji, ki so se nanašale zlasti na dodelitev kvot in določitev cen.

198    Na podlagi teh dokazov je mogoče zadostno pravno dokazati začetek sodelovanja družbe Austria Draht v klubu Italia prek g. G.

b)     Sestanek 24. junija 1997

199    Drugi sestanek je potekal 24. junija 1997 in se je nanašal na „iskanje ‚ravnovesja na trgu‘ in izmenjavo informacij o cenah“ (izpodbijani sklep, opomba pod točko 479 obrazložitve). V rubriki v zvezi s tem sestankom, ki je v tabeli 3 izpodbijanega sklepa, je Komisija navedla, da sta bila prisotna gospoda [C], oče in sin, ki sta predstavljala družbo CB, in še dva predstavnika družbe Tréfileurope ter da se je g. G. udeležencem pridružil na koncu sestanka.

200    Vsebino tega sestanka je družba Tréfileurope povzela v dokumentu, sestavljenem 2. julija 1997 za obisk pri družbi CB (glej prilogo B.6 k odgovoru na tožbo):

„Poročilo o obisku g. [Th. (iz družbe Tréfileurope)] v [družbi CB]: […] g. [C. (iz družbe CB)] ni bil zadovoljen z delovanjem na začetku leta, ki je povzročilo zmanjšanje prometa njegovega podjetja in povečanje prometa [družbe ITC], ki ji je nato napovedala vojno. Svojemu zastopniku je naročila, naj obišče vse kupce, kar je povzročilo občutno znižanje cen in je zato naš cilj padel na 1100 lir. Meni, da je še vedno mogoče najti ravnovesje na italijanskem trgu in deluje v tej smeri z družbami Itas, SLM in Austria (prek g. [G.]) in želi izključiti družbo ITC. Vprašal nas je, ali se priključimo k njim. Odgovoril sem, da smo zainteresirani, da pa mora odločitev o tem sprejeti naša uprava. G. [G.] (prodajni zastopnik za [C]+Austria) se nam je pridružil na koncu sestanka. Cene [družbe CB] znašajo med 1000 in 1050 lir. G. [C.] jih želi povišati za 50 lir, da bi pokrili povečanje VŽ. Danes se mu zdi 1050 lir ustrezna cena. Njegov cilj je francoski trg. Je odobrena v kolutih že šest mesecev, vendar ni prodana. Začet je postopek odobritve za nazobčano žico in manjše kolute v T 5,2 – 2060 – Ocena, da mora biti tržni delež 2000 [ton]. […]“

201    Ta dokument, sestavljen, ko omejevalni sporazum še ni bil odkrit, omogoča dokazati naravo odnosa med g. G. in družbo CB. Iz tega dokumenta je tako jasno razvidno, da je ta odnos poudaril g. C. iz družbe CB pred družbo Tréfileurope, da bi pokazal, da lahko družba CB usklajuje ravnanje več akterjev na trgu, med katerimi je tudi družba Austria Draht, ki jo je prav tako zastopal g. G. Čeprav se je pogovor v zvezi s cenami nanašal le na cene družbe CB in ne na cene družbe Austria Draht, je bila tudi omenjena možnost najti ravnovesje na italijanskem trgu na določeni ravni in to z družbo Austria Draht prek g. G., kljub vojni cen, ki jih je zaračunavala družba ITC.

202    Na podlagi tega dokumenta je mogoče ugotoviti, da je bil g. G. pripravljen – oziroma vsekakor ni temu nasprotoval – sodelovati z g. C. iz družbe CB v okviru kluba Italia, in to tako kot zastopnik družbe CB kot zastopnik družbe Austria Draht.

c)     Sestanek 11. marca 1998

203    Tretji sestanek je potekal 11. marca 1998. Nanašal se je na „razprave o dodelitvi kvot in določitvi cen“, pri čemer je „omenjena družba Austria Draht, vendar brez vpisa“ (izpodbijani sklep, opomba pod točko 479 obrazložitve). V rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu je Komisija navedla, da so bile prisotne družbe: Redaelli, CB (prek g. G.), Itas, ITC (tri osebe) in Austria Draht (prek g. G.).

204    V rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu je Komisija predstavila vidike, na katere se je nanašal sestanek z dne 11. marca 1998, tako:

–        „[u]deleženci so ponovno razpravljali o ceni za drugo četrtletje, ki bi morala znašati 1150 lir za kilogram“;

–        „[o]cena potreb nekaterih kupcev“;

–        „[i]zmenjava informacij o tonah, ki so jih januarja in februarja dobavile družbe ITC, Redaelli, AFT, Itas, CB, Austria Draht, SLM, Trame in Tycsa“.

205    Te informacije izhajajo iz dokumenta, ki je bil zasežen družbi ITC, in dokumenta, ki ga je predložila ta družba. Gre za dva različna zapisnika sestanka 11. marca 1998 (glej prilogi A. 19 in A. 20 k tožbi).

206    Iz teh dokumentov najprej izhaja, da se enkrat izraz „Austria“ pojavlja pri enem kupcu, kateremu dobavlja družba SLM, ki na tem sestanku ni bila zastopana. Zraven te navedbe je vprašaj. Zato taka navedba sama po sebi ne more biti odločilna, ker bi g. G. vsekakor lahko podvomil o vprašanju, ali temu kupcu dobavlja družba Austria Draht.

207    Enako glede razprave o „dodelitvi kvot in določitvi cen“ podatki v zvezi s tem vidikom sestanka niso prepričljivi glede družbe Austria Draht. Kot je že navedla Komisija, namreč v vrstici za družbo Austria Draht v upoštevnem zapisniku družbe ITC ni naveden noben podatek. Tako je bilo tudi za druge subjekte, kot so družbe Tréfileurope, Itas ali CB, za katere so ustrezajoče vrstice ostale „brez vpisa“. Zato je mogoče domnevati, da je bil položaj družbe Austria Draht omenjen na sestanku 11. marca 1998, ne da bi kateri koli udeleženec na tem sestanku, vključno z g. G. lahko ali želel podati navedbe v zvezi s tem.

208    Vendar na splošno preučitev zapisnikov družbe ITC omogoča ugotoviti, da so udeleženci sestanka 11. marca 1998 razpravljali o opravljenih dobavah in ceni, predlagani za nekatere kupce, ter omenjali želeno ceno za drugo četrtletje 1998. Sodelovanje g. G. predvsem kot zastopnika družbe Austria Draht v Italiji na tem sestanku mu je dalo možnost, da se seznani s temi informacijami, na podlagi česar je mogoče brez drugih dokazov, ki bi izpodbili tako presojo, ugotoviti, da je nato lahko ravnal na podlagi teh informacij o kupcih in cenah v korist podjetij, ki jih je zastopal.

d)     Sestanek 30. marca 1998

209    Četrti sestanek je potekal 30. marca 1998. Nanašal se je na „razprave o dodelitvi kvot“ (izpodbijani sklep, opomba pod točko 479 obrazložitve). V rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu je Komisija navedla, da so bile prisotne družbe: Redaelli, CB (prek g. C. in g. G.), Itas, ITC, Tréfileurope in Tycsa. V uvodu te priloge pa je bilo pojasnjeno, da je sklicevanje na g. G. glede kluba Italia treba razumeti glede na dejstvo, da je hkrati zastopal družbi CB in Austria Draht.

210    V rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu je Komisija predstavila vidike, na katere se je nanašal sestanek 30. marca 1998, tako:

–        „udeleženci so ponovno razpravljali o povišanju cene s 1100 na 1150 lir za kilogram“;

–        „naslednji sestanek z družbo SLM (g. [Ch.]) določen za 17. april. Razprava o dodelitvi količine (v tonah) družbam CB, ITC, Tréfileurope, Itas, Redaelli, Tycsa, SLM in A(ustria Draht). Zavedeno je bilo, da je družba Tycsa povišala svoje cene“;

–        „sestanek v zvezi z italijanskim trgom“.

211    Te informacije izhajajo: prva alinea v točki 210 zgoraj iz zapisnika družbe ITC v času nastanka dejstev, druga alinea v isti točki iz zapisnika družbe Itas v času nastanka dejstev ter tretja alinea v isti točki iz tabele, v kateri so navedeni sestanki in ki je priložena prijavi za prizanesljivost družbe Tréfileurope, ki je omejena na jedrnato in nejasno izjavo glede sestanka 30. marca 1998 (glej prilogi G.2 in G.3 k odgovoru Komisije na ukrepe procesnega vodstva za družbo ITC, prilogo H.3 odgovora Komisije na ukrepe procesnega vodstva za družbo Tréfileurope).

212    Ob upoštevanju zapisnikov družb ITC in Itas je treba ugotoviti, da so se na tem sestanku razprave dejansko nanašale na ceno, predlagano nekaterim kupcem, sporazum o cenah in količino za različne kupce. Cena 1150 lir za kilogram je bila prav tako predlagana kot cilj za april 1998.

213    Poleg tega je iz zapisnika družbe ITC razvidno, da je bil predlagan seznam kupcev in za vsakega kupca navedena količina glede na število dobaviteljev.

214    Na tem seznamu so izrazi „+ Austria“, ki verjetno označujejo družbo Austria Draht, navedeni poleg kupca družba „PAMA“, za katerega so bile navedene količine „350/+350“.

215    Čeprav gre za edino navedbo vpletenosti družbe Austria Draht v te razprave, se ta navedba uvršča v splošnejši okvir, v katerem je bilo izmenjanih veliko informacij o kupcih in cenah, kar omogoča ugotoviti, da je g. G., ki je med drugim zastopal družbo Austria Draht v Italiji, sodeloval na sestanku 30. marca 1998 v razpravah, katerih vsebina je v nasprotju s členom 101(1) PDEU in členom 53 Sporazuma EGP.

e)     Sestanek 18. maja 1998

216    Peti sestanek je potekal 18. maja 1998. Nanašal se je na „razprave o dodelitvi kvot in določitvi cen“ (izpodbijani sklep, opomba pod točko 479 obrazložitve). V rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu je Komisija navedla, da so bile prisotne družbe: Redaelli, CB (prek. g. G.), Itas, ITC, Tréfileurope, Tycsa in Austria Draht (prek g. G.).

217    V rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu je Komisija vidike, na katere se je nanašal sestanek 18. maja 1998, opisala tako:

–        „[i]zmenjava informacij o dobavah desetim glavnim kupcem vsakega proizvajalca“;

–        „udeleženci so razpravljali o zaračunani ceni, ki jo je treba navesti na računu (ne manj od 1100 lir za kilogram), in ceni, ki jo je družba DWK predlagala kupcu“;

–        „[r]azprava o razdelitvi kvot med družbami Tréfileurope, Tycsa, ITC, Itas, CB, Redaelli in Austria Draht (dodana konkretna številka o tonah)“;

–        „sestavljena je bila tabela, v kateri je bilo navedenih 20 kupcev, ki so si jih delile družbe CB, Itas, Redaelli, ITC, Tycsa in Tréfileurope“.

218    Te informacije izhajajo iz treh virov: zapisnika družbe ITC, sestavljenega v času nastanka dejstev, zapisnika družbe Itas, sestavljenega v istem obdobju, in tabele, v kateri so navedeni sestanki in ki je bila priložena prijavi za prizanesljivost družbe Tréfileurope, ki je omejena na jedrnato in nejasno izjavo glede sestanka 18. maja 1998 (glej prilogi G.4 in G.5 odgovora Komisije na ukrepe procesnega vodstva za družbi ITC in Itas ter prilogo H.3 odgovora Komisije na ukrepe procesnega vodstva za družbo Tréfileurope).

219    Glede na zapisnika družb ITC in Itas je treba poudariti, da so se na tem sestanku razprave nanašale na cene in dobave v zvezi z različnimi kupci. V zapisniku družbe ITC je bila navedena podrobna tabela v zvezi s kupci z natančnimi podatki glede družb CB, Itas, Redaelli, ITC, Tycsa in Tréfileurope. Ničesar pa ni navedenega glede družbe Austria Draht, zlasti kadar je bilo govora o položaju kupca družbe „PAMA“.

220    Iz zapisnika družbe Itas so ob navedbah količin, prodanih aprila, razvidni natančni podatki glede družb Tréfileurope, Tycsa, ITC, Itas, CB in Redaelli, ki skupaj pomenijo 5456 ton. Zraven teh navedb je najprej ločeno naveden izraz „Austr 100“ nato pa drugi približni podatki za šest zgoraj navedenih podjetij, ki so skupaj prestavljali 5600 ton. Navedba v zvezi s družbo Austria Draht v tem zapisniku torej očitno ni enaka kot navedbe v zvezi z na primer družbo CB.

221    Kljub nenatančnosti in enkratni omembi podatka, ki je na voljo v zvezi z družbo Austria Draht, ostane dejstvo, da je g. G. s prisotnostjo na sestanku 18. maja 1998 lahko pridobil protikonkurenčne informacije o cenah in kupcih, ki so jih posredovali glavni proizvajalci, dejavni v Italiji.

f)     Sestanek 19. oktobra 1998

222    Šesti sestanek je potekal 19. oktobra 1998. Nanašal se je na „dodelitev kupcev“ (izpodbijani sklep, opomba pod točko 479 obrazložitve). V rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu je Komisija navedla, da so bili prisotni: družbe Redaelli, Itas, ITC, Tréfileurope in „[g. G.]“. Kot je bilo že navedeno v uvodu te priloge, je Komisija pojasnila, da je sklicevanje na g. G. treba razumeti glede na dejstvo, da je hkrati zastopal družbi CB in Austria Draht.

223    Glede na dokaze, ki jih je predložila Komisija, je na sestanku 19. oktobra 1998 potekala „razprava o kupcih in njihovih dobaviteljih (navedenih za posameznega kupca glede družb Redaelli, SLM, CB, Itas, SLM, Trame, AFT, ‚TY‘ (Tycsa), ‚AD‘ (Austria Draht) “. Informacije v zvezi s tem izhajajo iz zapisnika družbe ITC, ki je bil sestavljen v času nastanka dejstev (glej prilogo B.10 k odgovoru na tožbo, str. 201 in naslednje).

224    Iz prve strani zapisnika je razvidno, da sta na seznamu več kupcev začetnici „AD“, verjetno za družbo Austria Draht, navedeni zraven imena kupca „RDB centro“ skupaj z navedbo „1005 skupaj“ ali „1095 skupaj“, na naslednji strani pa je navedba „RDB centro Itas 1100 B“.

225    Ne glede na to, ali gre za sklicevanje na dobavljene količine ali verjetneje za zaračunane cene, je jasno, da vnos za družbo Austria Draht izvira od g. G.

226    Vsekakor je g. G. zaradi udeležbe na sestanku 19. oktobra 1998 lahko imel dostop do podrobnih informacij o nekaterih kupcih, ki se jim je dobavljalo, in ceni, ki so jo zaračunavali konkurenti družbe, ki jo je zastopal, kar je v nasprotju s členom 101(1) PDEU in členom 53 Sporazuma EGP.

g)     Sestanek 18. januarja 1999

227    Sedmi sestanek je potekal 18. januarja 1999. Nanašal se je na „razpravo o dodelitvi kvot in določitvi cen“ (izpodbijani sklep, opomba pod točko 479 obrazložitve). V rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu je Komisija navedla, da so bile prisotne družbe: Redaelli, CB (prek g. G.), Itas, ITC, Tréfileurope, Tycsa in Trame. Kot je bilo že navedeno v uvodu te priloge, je Komisija pojasnila, da je sklicevanje na g. G. treba razumeti glede na dejstvo, da je hkrati zastopal družbi CB in Austria Draht.

228    V rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu je Komisija vidike, na katere se je nanašal sestanek 18. januarja 1999, opisala tako:

–        „[r]azprave o kupcih in cenah (vključno z dodatki) za prvo četrtletje. Udeleženci so poudarili potrebo po določitvi cene za leto 1999 v višini 1130 lir za kilogram, plus dodatek glede na premer“;

–        „[r]azprave o kvotah (izraženih v odstotkih): predložena je bila podrobna tabela z dne 18. januarja 1999 (od družbe Redaelli Tecna), v kateri so navedene kvote in razlika za družbe Redaelli, Itas, CB, ITC ‚N‘, ITC ‚S‘, TE (=Tréfileurope)“;

–        „[o]bseg, izražen v tonah, je bil sporočen tudi za družbe A(ustria) D(raht), Tycsa, Trame, DWK, SLM“.

229    Te informacije izhajajo iz zapisnika družbe ITC, sestavljenega v času nastanka dejstev, in iz dveh dokumentov, ki sta bila odkrita pri družbi Redaelli (glej prilogo C.1, str. 35 replike za družbo ITC, in prilogo G.13 odgovora Komisije na ukrepe procesnega vodstva za družbo Redaelli).

230    Preučitev zapisnika družbe ITC ne omogoča dokazati neposredne povezave z družbo Austria Draht, ker ta družba sploh ni omenjena. Vendar podatki iz zapisnika, kot je na primer navedba v zvezi s ceno „1130 + ekstra“ za prvo polletje zadostujejo za ugotovitev, da je g. G. zaradi udeležbe na tem sestanku lahko pridobil protikonkurenčne informacije, ki so bile lahko v korist družbe Austria Draht, ki jo je zastopal v Italiji.

231    Ob branju dveh dokumentov, odkritih pri družbi Redaelli, je mogoče ugotoviti, da so si glavni subjekti, ki so nastopali na italijanskem trgu, in sicer družbe Redaelli, CB, Itas, ITC in Tréfileurope, razdelili stoodstotni „delež“, ki pomeni 64.713 ton. Izraz delež se dejansko nanaša na skupno prodajo, opravljeno leta 1998, kot to izhaja iz prvega od teh dokumentov in je potrjeno z natančnostjo podatkov, navedenih v tabeli razdelitve teh 100 %.

232    Ta dokumenta prav tako omogočata ugotovitev, da so bile poleg razdelitve 100 % dodani na roko napisani zaznamki o drugih subjektih, imenovanih „outsiders“ v prvem dokumentu. Najprej je šlo za družbi Austria Draht in Tycsa, potem, po ročnih popravkih, pa za družbe Tycsa, Austria Draht, Trame, SLM in DKW. Dodane količine so pomenile povečanje s 64.713 ton na 84.000 ton. V zvezi s tem je treba poudariti, da je bil pri tej operaciji delež, dodeljen družbi Austria Draht, tako kot delež družbe Tycsa napisan natančno in ne zaokrožen kot v primeru družb Trame, SLM in DKW. Številka, navedena za družbo Austria Draht je bila najprej „607“, po ročnem popravku pa „1812“.

233    Ob upoštevanju udeležbe g. G. na tem sestanku je upravičeno mogoče domnevati, da je on prispeval k spremembam obsega, ki ga je dobavila družba Austria Draht leta 1998.

h)     Sestanek 14. decembra 1999

234    Osmi sestanek je potekal 14. decembra 1999. Nanašal se je na „razprave o kvotah“ (izpodbijani sklep, opomba pod točko 479 obrazložitve). V rubriki v tvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu je Komisija navedla, da so bile prisotne družbe: Redaelli, CB (prek g. F. in g. G.), Itas, ITC, Tréfileurope in SLM. Kot je bilo navedeno v uvodu te priloge, je Komisija pojasnila, da je sklicevanje na g. G. treba razumeti glede na dejstvo, da je hkrati zastopal družbi CB in Austria Draht.

235    Na podlagi dokazov, na katere se sklicuje Komisija, je bil sestanek 14. decembra 1999 „sestanek o razpravi [glede] kupcev in dodelitvi ton družbam ‚Red(aelli)‘, ‚Italc(ables)‘, ‚CB‘, ‚Itas‘, ‚SLM‘ in ‚A(ustria) D(raht)‘“.

236    Te informacije izhajajo iz zapisnika družbe SLM, sestavljenega v času nastanka dejstev, in zapisnika družbe ITC, sestavljenega v istem obdobju, ki ne vsebuje dodatnih informacij, razen navedbo podjetij in njihovih predstavnikov (glej prilogo B.10, str. 215, k odgovoru na tožbo za družbo SLM in prilogo C.1, str. 41, k odgovoru na tožbo za družbo ITC).

237    Glede družbe Austria Draht preučitev dokumenta družbe SLM omogoča ugotoviti, da vsebuje navedbo „AD 400“ med tremi drugimi navedbami: „RE 4000“, „SLM300“ in „Itas 300“. Ta navedba omogoča ugotovitev, da je bila za nekega kupca opravljena zgoraj navedena razdelitev, kar potrjujejo razprave o dodelitvi kvot, med drugim glede družbe Austria Draht. Druge take navedbe so v dokumentu družbe SLM, vendar brez omembe družbe Austria Draht, o čemer priča tudi razprava med prisotnimi osebami glede nekaterih njihovih kupcev.

i)     Sestanek 12. januarja 2000

238    Deveti sestanek je potekal 12. januarja 2000. Nanašal se je na „razprave o dodelitvi kvot“ (izpodbijani sklep, opomba pod točko 479 obrazložitve). V rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu je Komisija navedla, da so bili prisotni: družbe ITC, Itas, Tréfileurope in g. G. Kot je bilo navedeno v uvodu te priloge, je Komisija pojasnila, da je sklicevanje na g. G. treba razumeti glede na dejstvo, da je hkrati zastopal družbi CB in Austria Draht.

239    V rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu je Komisija vidike, na katere se je nanašal sestanek 12. januarja 2000, opisala tako:

–        „[p]odrobna tabela prodaje, ki so jo opravile družbe ‚Red(aelli)‘, ‚ITC‘, ‚CB‘, ‚Itas‘, ‚TE‘ (Tréfileurope), ‚SLM‘, ‚TM‘ (Trame), ‚TY‘ (Tycsa), ‚DWK‘ in ‚AD‘ (Austria Draht)“;

–        „[r]azprava med prisotnimi proizvajalci o pravilih razdelitve kupcev in kvot. Pravila morajo veljati tudi za družbe SLM, Trame, Tycsa, DWK in A(ustria) D(raht). Kupca, ki ni dodeljen podjetju, to podjetje ne sme kontaktirati, razen če se o tem predhodno vpraša podjetje, kateremu je bil kupec dodeljen. Pravila tudi določajo, da se vsakemu proizvajalcu, ki je presegel kvoto v nekem četrtletju, kvota v naslednjem četrtletju zmanjša. Prav tako se je razpravljalo o možnosti sankcij zaradi nespoštovanja kvot“;

–        „družba CB je potrdila, da je bil cilj sestanka dodelitev in uravnoteženje kvot“;

–        „družba Tréfileurope je potrdila sestanek o italijanskem trgu“.

240    Te informacije v glavnem izhajajo iz ročnih zapiskov družbe ITC, sestavljenih v času nastanka dejstev, ter izjav družb CB in Tréfileurope po pregledih (glej prilogo B.10, str. 216 in 217, k odgovoru na tožbo za družbo ITC).

241    Preučitev ročnih zapiskov družbe ITC v zvezi s tem sestankom dejansko omogoča ugotoviti, da je na prvi strani tabela, v kateri so za različne subjekte, ki delujejo v Italiji, navedeni številčni podatki glede treh referenc („1“, „2“ in „3“), pri čemer je v zadnji vrstici naveden skupni znesek. V stolpcu, ki ustreza družbi Austria Draht, je tako navedeno „300“ pri referenci „1“, „=“ pri referenci „2“ in „600“ pri referenci „3“. Ti podatki so manj natančni kot podatki za druge subjekte, vendar so umeščeni na enaki ravni v tabeli in ne na drugem mestu, kar bi lahko kazalo na razlikovanje ali ločevanje.

242    V tej tabeli so navedena štiri imena, med drugim g. G. Prav tako je vpisana navedba „RDB 1080 Base!“, ki bi lahko pomenila ceno, ki naj bi se zaračunala. Na drugi strani tega dokumenta so navedena pravila, ki jih je omenila Komisija (druga alinea točke 239 zgoraj). Izrecno je še vpisana navedba AD.

243    Ta dokument torej omogoča potrditi ugotovitve Komisije v izpodbijanem sklepu glede sestanka 12. januarja 2000, in sicer glede družbe Austria Draht, in poleg izmenjave poslovno občutljivih informacij dejansko udeležbo, prek g. G., pri določitvi nekaterih pravil v zvezi z dodelitvijo kupcev in morda tudi določitvijo cene glede kupca.

j)     Sestanek 19. septembra 2000

244    Deseti sestanek je potekal 19. septembra 2000. Nanašal se je na „razprave o dodelitvi kvot“ (izpodbijani sklep, opomba pod točko 479 obrazložitve). V rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu je Komisija navedla, da so bile prisotne družbe: Redaelli, CB (g. C. in g. G.), ITC, Itas, Tréfileurope in SLM. Kot je bilo že navedeno v uvodu te priloge, je Komisija pojasnila, da je sklicevanje na g. G. treba razumeti glede na dejstvo, da je hkrati zastopal družbi CB in Austria Draht.

245    V rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu je Komisija opisala vidike, na katere se je nanašal sestanek 19. septembra 2000, tako:

–        „[n]adzor, določen od 2. do 7. oktobra“;

–        „[i]zmenjava informacij o izvozu. Družba SLM želi ostati zunaj kluba Evropa. Odobritev v Franciji v enem mesecu in v Evropi v šestih mesecih. Nemčija takoj“;

–        „[s]eznam, ki ga predloži [g. V] [družba Tréfileurope]: podrobna dodelitev prodajnih kvot (izraženih v tonah in odstotkih) družbam Redaelli, ITC, Itas, CB, AFT, SLM, Trame, Tycsa, DK, A(ustria) D(raht) in TE (Tréfileurope)“;

–        „družba CB potrjuje sestanek: razdelitev kupcev na italijanskem trgu“;

–        „družba Tréfileurope prav tako potrjuje“.

246    Te informacije v glavnem izhajajo iz zapisnika družbe ITC, ki je bil sestavljen v času nastanka dejstev, ter iz izjav družb CB in Tréfileurope, podanih po pregledih (glej prilogo B.10, str. 218, k odgovoru na tožbo za družbo ITC in upravni spis, str. 16113–16).

247    Glede na ta zapisnik so se razprave na tem sestanku, razen razprave o tržnem razvoju družbe SLM, nanašale predvsem na predlog razdelitve 120.000 ton, ki ga je predložil g. V. in iz katerega je razvidno, da je delež, ki se je nanašal na družbo Austria Draht, znašal 2400 ton, to je 2 % te količine. Ta dokument torej potrjuje navedbe v izpodbijanem sklepu (glej tretjo alineo točke 245 zgoraj).

k)     Sestanek 10. junija 2001

248    Enajsti sestanek je potekal 10. junija 2001. Nanašal se je na „razdelitev kvot“ (izpodbijani sklep, opomba pod točko 479 obrazložitve). V rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu je Komisija navedla, da so bili prisotni: družbe Redaelli, ITC, Itas, Tréfileurope in SLM ter g. G. Kot je bilo že navedeno, je to sklicevanje na g. G. treba razumeti glede na dejstvo, da je hkrati zastopal družbi CB in Austria Draht.

249    Iz dokazov, ki jih je predložila Komisija, izhaja, da se je sestanek 10. junija 2001 nanašal na „tabelo, ki prikazuje tržni delež v tonah in odstotkih za družbe ITC, Redaelli, CB, SLM, Itas, [Tréfileurope] na eni strani ([to je] 89 % ali 106.800 ton) in Trame, [Tycsa], DWK in Austria [Draht] na drugi strani 13.200 ton (= 11 %)“.

250    Te informacije izhajajo iz dokumenta, ki je bil odkrit pri družbi ITC in v katerem so dejansko navedeni podatki, opisani zgoraj. Navedba „Austria“, verjetno za družbo „Austria Draht“, je v tej tabeli skupaj z navedbo „1920“ ton (ali „2000“ v drugem primeru), kar pomeni 1,6 % navedene količine (120.000 ton). Ta dokument potrjuje navedbe v izpodbijanem sklepu (glej prilogo B.10, str. 220, k odgovoru na tožbo).

l)     Sestanek 23. oktobra 2001

251    Dvanajsti sestanek je potekal 23. oktobra 2001. Ob tej priložnosti je „družba Austria Draht omenjena, vendar brez vpisa“ (izpodbijani sklep, opomba pod točko 479 obrazložitve. V rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu je Komisija navedla, da so bili prisotni: družbe Redaelli, CB, ITC, Itas, Tréfileurope in SLM ter g. G. Kot je bilo že navedeno, je to sklicevanje na g. G. treba razumeti glede na dejstvo, da je hkrati zastopal družbi CB in Austria Draht.

252    Iz dokazov, ki jih je predložila Komisija, izhaja, da se je sestanek 23. oktobra 2001 nanašal na „prodajne kvote, določene za italijanske proizvajalce“ in na „primerjavo z dejansko prodajo 30. septembra 2001 (74.814 ton)“, poleg te informacije pa je bil „[v]prašaj za družbe Trame, Spagnia, Austria in DWK“. Te informacije izhajajo iz dokumenta, ki je bil odkrit pri družbi ITC (glej upravni spis, str. 5106–07).

253    Iz tega dokumenta je razvidno, da je pri navedbi „Austria“, verjetno za družbo „Austria Draht“, v tabeli o prodaji 30. septembra 2001 v skupni količini 74.814 ton in primerjavi med dejansko predvideno prodajo in realizirano prodajo, vprašaj tako kot pri družbah Trame, DWK in Spagnia.

254    Na ta sestanek se je torej mogoče sklicevati le za dokaz dejstva, da je g. G., ki je med drugim zastopal družbo Austria Draht v Italiji, s prisotnostjo pridobil protikonkurenčne informacije, med katerimi so tudi zgoraj navedene o realizirani prodaji družb Redaelli, CB, Itas, ITC, Tréfileurope in SLM, in druge informacije o ceni, ki so jo zaračunavali nekateri subjekti v Italiji in ki so navedene tudi v zapisniku družbe ITC, kar je lahko vplivalo na njegovo ravnanje na trgu.

m)     Sestanek 11. januarja 2002

255    Trinajsti sestanek je potekal 11. januarja 2002 in se je nanašal na „izmenjavo informacij o predhodnem letu in poskus dodelitve kvot za leto 2002“ (izpodbijani sklep, opomba pod točko 479 obrazložitve.

256    V rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu je Komisija navedla, da so bili prisotni: družbe CB, ITC, Itas, Tréfileurope in SLM ter g. G. Kot je bilo že navedeno, je treba pri sklicevanju na g. G. upoštevati dejstvo, da je hkrati zastopal družbi CB in Austria Draht.

257    V rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu je Komisija vidike, na katere se je nanašal sestanek 11. januarja 2001, opisala tako:

–        „[r]azprave o kupcih“;

–        „[i]zmenjava podrobnih informacij o količinah, ki so jih prodali proizvajalci (italijanski proizvajalci: družbe Red, Itas, CB, ITC, SLM, [Tréfileurope (AFT)] in tuji proizvajalci, družbe Austria [Draht], DWK in Tycsa) v Italiji leta 2001“;

–        „[r]azprava o družbi Trame“;

–        „[p]roizvajalci, predviden in realiziran obseg prodaje ter razlike med njima za družbe ITC, Redaelli, CB, SLM, Itas, AFT. Naslednji sestanek 22. januarja, konkreten predlog: v največji mogoči meri zmanjšati število deljenih kupcev“.

258    Te informacije izhajajo iz zapisnika družbe ITC, ki je bil sestavljen v času nastanka dejstev, in iz zapisnika družbe SLM, sestavljenega v istem obdobju (glej prilogi G.8 in G.9 k odgovoru Komisije na ukrepe procesnega vodstva za družbi ITC in SLM).

259    Po preučitvi teh dokumentov je mogoče priti do dveh vrst ugotovitev.

260    Prvič, iz zapisnika družbe ITC je razvidno, da se je sestanek nanašal na prodane količine leta 2001, to je skupaj 112.522 ton (glej drugo alineo točke 257 zgoraj). V zvezi s tem je mogoče ugotoviti, da so količine za nekatere subjekte, ki so v vrstici na levi strani tabele v tem zapisniku, in sicer za družbe Redaelli, Itas, CB, ITC, Tréfileurope (AFT) in SLM, navedene natančno, drugače kot količine za druge subjekte, ki so navedene v vrstici na desni strani iste tabele, in sicer za družbe Trame, Austria (verjetno družba Austria Draht s 1300 tonami) in DWK, za katere so bile količine zaokrožene, zraven pa je bil vprašaj. Ime družbe Tycsa je bilo najprej vpisano na desni strani, nato pa prečrtano in vpisano na levo stran iste tabele z enako količino (4200 ton). To razliko med prvimi šestimi subjekti in drugimi potrjuje dejstvo, da je v zapisniku družbe ITC prav tako prikazana tabela v zvezi s količinami za tri leta (1999, 2000 in 2001), v kateri pa so navedene le družbe Itas, CB, ITC, Tréfileurope (AFT), SLM (brez podatkov za leto 1999) in Redaelli (glej četrto alineo točke 257 zgoraj). Do enakih zgornjih ugotovitev je mogoče priti na podlagi zapisnika družbe SLM.

261    Na podlagi teh dokumentov je torej mogoče ugotoviti, da so bili subjekti, o položaju katerih se je razpravljalo v klubu Italia, razdeljeni v dve skupini. Na eni strani glavna skupina, v kateri so bile družbe Redaelli, CB, Itas, ITC in Tréfileurope ter vsaj od leta 2000 družba SLM. Za subjekte iz te skupine so imeli udeleženci sestanka 11. januarja 2002 natančne podatke za tri leta. Na drugi strani druga skupina, v kateri so bile družbe Trame, Austria Draht in DWK, za katere so predloženi podatki očitno le ocene in so bili navedeni le za oceno skupne količine, prodane leta 2001, potem ko so že bili predstavljeni podatki v zvezi z glavnimi subjekti.

262    Drugič, na podlagi razlage vsebine razprave v zvezi s kupci, navedene v zapisnikih družb ITC in SLM (glej prvo alineo točke 257 zgoraj), je mogoče podati navedbe glede stališč družb SLM in Redaelli. Prav tako je v teh zapisnikih v zvezi s to razpravo navedeno ime g. G., zlasti glede kupca „FIORONI x Algerie“, za katerega je navedena cena („1115“ lir). Čeprav je mogoče domnevati, da je to kupec družbe CB in ne družbe Austria Draht, ostane dejstvo, da je g. G. z udeležbo in sodelovanjem na sestanku 11. januarja 2002 sodeloval pri razpravah s protikonkurenčno vsebino, ki so lahko koristile subjektoma, ki ju je zastopal.

263    Dokazi, ki jih je predložila Komisija, obravnavani skupaj, omogočajo dokazati navedbe v izpodbijanem sklepu, pri čemer je pojasnjeno, da stopnja natančnosti izmenjanih informacij na tem sestanku ni bila enaka za obe zadevni skupini subjektov, informacije za družbe Redaelli, CB, Itas, ITC, Tréfileurope in SLM so bile namreč natančnejše in jih je bilo več od informacij vsaj za družbe Trame, Austria Draht in DWK.

n)     Sestanek 30. aprila 2002

264    Štirinajsti sestanek je potekal 30. aprila 2002. Ob tej priložnosti je „izrecno navedeno, da mora g. G. zagotoviti količino, sicer bo [družba Austria Draht] do poletja izključena“ (izpodbijani sklep, opomba pod točko 479 obrazložitve). V rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu je Komisija navedla, da so bili prisotni: družbe Redaelli, ITC, Itas, Tréfileurope in SLM ter g. G. Kot je bilo že navedeno, je treba pri tem sklicevanju na g. G. upoštevati dejstvo, da je hkrati zastopal družbi CB in Austria Draht.

265    Iz dokazov, ki jih je predložila Komisija, izhaja, da se je sestanek 30. aprila 2002 nanašal na „položaj uvoza v Italiji (opis ‚nevarnosti‘) in odhod družbe SLM iz kluba“; na sestanku je bila omenjena „grožnja po izključitvi družbe Austria Draht iz omejevalnega sporazuma, če ne bo zagotovila obsega prodaje ‚do poletja (2002)‘“.

266    Te informacije izhajajo iz zapisnika družbe ITC, ki je bil sestavljen v času nastanka dejstev. Iz njega je razvidno, da je v zvezi z „Austria“, verjetno družbo Austria Draht, navedeno: „[G. G.] deve garantire quantità altrimenti entro l’estate lo liquidano“. Ta navedba je vpisana v okviru naštevanja različnih nevarnosti („pericolo“) (glej prilogo A.16 k tožbi).

267    Zgoraj navedeni izrazi so vzrok spora med strankami.

268    Tožeči stranki, ki navajata, da se nista mogli izreči pred sprejetjem izpodbijanega sklepa o dejstvih, ki jih je ugotovila Komisija, menita, da ni bil upoštevan kontekst. Tako se sprašujeta, zakaj bi moral biti udeleženec omejevalnega sporazuma izključen, če ne doseže dogovorjenega obsega. Navedba v zvezi z družbo Austria Draht naj ne bi omogočala ugotovitve glede grožnje o njeni izključitvi, ker se izraz „lo“ nanaša na „[g. G.]“, prevod izraza „liquidare“ v „izločiti“ pa ni pravilen. Za udeležence tega sestanka je bila „Austria“ „grožnja“ in je ni bilo mogoče šteti za članico kluba Italia.

269    Komisija meni, da naj bi bil interes udeležencev sestanka za stabilizacijo kvot in višine cen, da se prepreči presežna ponudba v Italiji, očiten. V obravnavani zadevi je mogoče razumno ugotoviti, da je zaradi zastopanja družbe Austria Draht g. G. moral zagotoviti kvoto, ki ji je bila dodeljena.

270    V obravnavani zadevi je mogoče ugotoviti, da so udeleženci sestanka od g. G. kot zastopnika družbe Austria Draht v Italiji zahtevali, da spoštuje kvoto, ki mu je bila dodeljena. Na splošno se je na ta sestanek mogoče sklicevati za dokaz, da se je g. G. zaradi svoje prisotnosti lahko seznanil z nevarnostmi, ki so jih videli glavni subjekti, ki so delovali v Italiji, zaradi česar je lahko ravnal na tej podlagi.

271    Za povzetek, prvič, iz navedenega izhaja, da je iz preučitve dokumentov v zvezi s štirinajstimi sestanki kluba Italia, navedenimi v izpodbijanem sklepu, za katere je prisotnost g. G. dokazana, mogoče ugotoviti, da je ta oseba sodelovala pri protikonkurenčnih sporazumih v imenu in na račun družbe Austria Draht, vključno z razpravami v zvezi z obsegom prodaje in cenami.

272    Drugič, prav tako je treba navesti, da je iz teh dokumentov razvidno, da se je družbo Austria Draht štelo za drugotni subjekt, katerega ravnanje je bilo treba oceniti, kar je včasih pripeljalo do ocen prodanih količin ali vprašanj v zvezi s tem, ne da bi se to družbo kot tako povezovalo z usklajevanjem, ki so ga vzpostavili glavni subjekti, ki delujejo na italijanskem trgu. Vloge, ki jo je imela družba Austria Draht v klubu Italia, torej ni mogoče strogo primerjati z vlogo, ki so jo imeli glavni subjekti, ki so delovali na italijanskem trgu, kot so družbe Redaelli, CB, Itas, ITC, Tréfileurope in nato družba SLM.

273    Tretjič, kljub postranski vlogi družbe Austria Draht kot subjekta, ki deluje na italijanskem trgu, na katerem je veljala za drugotni subjekt, je očitno, da so glavni subjekti, ki so delovali na tem trgu, v obdobju trajanja kršitve večkrat opozorili oziroma poudarili dejstvo, da je družbo Austria Draht zastopal g. G., ki je zastopal tudi družbo CB v klubu Italia. To dvojno zastopanje pa je zato sredstvo tako za te subjekte, ki so lahko vplivali na dejavnik konkurence, kot za g. G., ki je lahko deloval na podlagi podrobnih informacij, ki jih je pridobil zaradi svoje udeležbe na sestankih kluba Italia.

o)     Drugi sestanki in dokumenti, navedeni v izpodbijanem sklepu

274    Navedene ugotovitve so potrjene s preučitvijo dokumentov glede drugih sestankov, navedenih v izpodbijanem sklepu, in sicer tistih, na katerih se je razpravljalo o družbi Austria Draht, ne da bi bila potrjena prisotnost g. G., in na tistih, na katerih je prisotnost g. G. potrjena in je celo pojasnjeno, da zastopa družbo Austria Draht, ne da bi se razprave posebej nanašale na položaj družbe Austria Draht.

275    Navesti je na primer treba, da je bilo na sestanku 22. decembra 1997, na katerem je bila prisotna vsaj družba ITC, glede na to, kar je navedeno v rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 3 k izpodbijanemu sklepu, posredovanih več tabel v zvezi s količinami, „dodel“ (verjetno dodeljenimi) več kupcem s strani različnih dobaviteljev, med njimi tudi „Austria“ (verjetno družbe Austria Draht). Tabela, ki je bila izdelana na tem sestanku, ustreza kupcem, ki so jim dobavljale družbe Redaelli, ITC, Itas, Tréfileurope, SLM, Trame in Austria Draht.

276    V tabeli v zvezi z družbo Austria Draht je mogoče videti, kolikšno količino je dobavil ta subjekt in drugi zadevni subjekti devetim opredeljenim kupcem, pri imenih dveh drugih kupcev je bila dodatno vpisana na roko z navedbo za enega ali drugega („PAMA“ in „RDB“) količina, ki jo je dobavila družba Austria Draht („200“ ton). Te različne tabele dokazujejo, da so imeli udeleženci kluba Italia zelo natančne informacije o dobavljenih količinah in subjektih, ki so jih od največjih do najmanjših uporabljali različni italijanski kupci (glej prilogo B.10 k odgovoru na tožbo, str. 197 in 180, in upravni spis, strani 5333, od 40 do 46).

277    Poleg tega več dokumentov, vloženih v spis, opisuje dejstvo, da so udeleženci kluba Italia poznali natančne informacije o količinah, ki so jih prodali družba Austria Draht in drugi njihovim italijanskim kupcem. Te informacije so različnim udeležencem kluba Italia omogočale podatek, kakšen delež gre družbi Austria Draht (glej na primer prilogo k sklepu in prilogo 10 k odgovoru na tožbo, str. od 188 do 197, tabele „Trefolo 2001“, povzete tudi na straneh od 221 do 229).

278    Ti dokumenti v celoti dokazujejo trajajoče posredovanje – v okviru kluba Italia – natančnih informacij o količinah, ki so jih prodali eni in drugi različnim kupcem, med drugim glede družbe Austria Draht.

279    Zato na podlagi vseh zgoraj navedenih dokumentov z vidika dokazov zadovoljivo izhaja, da je družba Austria Draht prek g. G. in glede dejavnosti, ki so mu bile zaupane, sodelovala pri različnih dejanjih, o katerih se je odločalo v klubu Italia.

3.     Različne izjave, na katere se sklicujejo tožeče stranke

280    Izjave, na katere se sklicujeta tožeči stranki, pa naj gre za izjave, podane po obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah ali v okviru prošenj za pridobitev imunitete ali znižanje globe, ne zadostujejo za izpodbitje ugotovitve iz točke 279 zgoraj, ki v glavnem temelji na preučitvi podatkov o spornem omejevalnem sporazumu, ki izhajajo iz zapisnikov različnih sestankov, na katerih so bili prisotni udeleženci tega omejevalnega sporazuma.

281    Na podlagi teh podatkov je mogoče dokazati, da so drugi člani kluba Italia g. G. šteli za osebo, ki zastopa družbo Austria Draht v Italiji. Prav tako omogočajo ugotoviti, da je g. G. kot zastopnik družbe Austria Draht za Italijo članom kluba Italia posredoval informacije v zvezi s svojimi dejavnostmi in da je vsekakor pridobival podrobne informacije o dejavnosti konkurentov družbe Austria Draht na italijanskem trgu.

282    Poleg tega, kot je navedla Komisija, so ti podatki potrjeni z izjavami družb ITC in DWK v okviru njunih prijav za prizanesljivost. Tako je družba ITC, ki je predložila veliko dokumentov v zvezi s klubom Italia, jasno navedla, da je g. G. sodeloval na teh sestankih kot predstavnik družbe CB, vendar tudi kot „zastopnik družbe Austria Draht v Italiji“. Družba DWK ob sklicevanju na g. G. tudi pojasnjuje, da je „zastopnik družb [CB] in Austria Draht v Italiji“ (glej prilogi B.4 in B.5 k odgovoru na tožbo).

283    Vsebina izjave g. G., ki v bistvu pojasnjuje, da je na sestankih kluba Italia sodeloval kot predstavnik družbe CB in da ni nikoli izvajal protikonkurenčnih dejavnosti za družbo Austria Draht ali ji posredoval informacij, pridobljenih na sestankih kluba Italia, ter izjave, podane v imenu g. V. (družba Tréfileurope), iz katere izhaja, da g. G. nikoli ni sodeloval pri dogovorih omejevalnega sporazuma v imenu družbe Austria Draht, torej ne zadostuje za izpodbitje ugotovitve, ki izhaja iz zgoraj navedenih dokazov, ki so večinoma iz obdobja nastanka dejstev. Glede na te elemente te informacije kot take ne zadostujejo za izpodbitje tega, na kar je mogoče sklepati iz drugih dokazov v spisu. Natančneje, na tem mestu je treba opozoriti na dokaze v zvezi s sestankom 24. junija 1997 (glej točke od 199 do 202 zgoraj), ki dokazujejo, da je družba CB g. G. predstavila družbi Tréfileurope, pri čemer ji je pojasnila, da zastopa družbo Austria Draht in da bo zlasti z njegovim posredovanjem mogoče doseči ravnovesje na italijanskem trgu (glej prilogi A.2 in A.3 k tožbi in prilogo B.6 k odgovoru na tožbo).

284    Enako velja za vsebino treh izjav, ki sta jih predložili tožeči stranki 14. oktobra 2011, in sicer izjav odgovorne osebe družbe ITC in odgovorne osebe družbe Redaelli z dne 27. julija 2011 ter izjave odgovorne osebe družbe SLM z dne 18. julija 2011, ki v bistvu potrjujejo, da je g. G. na sestankih omejevalnega sporazuma nastopal le v imenu in na račun družbe CB, in čeprav so te tri osebe vedele, da je zastopal tudi družbo Austria Draht, nikoli ni posredoval informacij o tej družbi. Te izjave, podane v fazi sodnega postopka, ne zadostujejo za izpodbitje tega, kar izhaja iz drugih dokazov v spisu. Čeprav te izjave omogočajo dokaz, da so predstavniki teh treh podjetij vedeli za to, da je bil g. G. zastopnik družbe Austria Draht v Italiji, pa trditve v okviru teh izjav, da je g. G. deloval le v imenu in na račun družbe CB, ne preprečujejo ugotovitve, da je tej osebi že sama prisotnost na sestankih kluba Italia omogočila pridobitev protikonkurenčnih informacij o kupcih in cenah. Poleg tega iz spisa izhaja, da je večkrat in brez vsakršne drugačne utemeljene razlage mogoče ugotoviti, da je oseba, ki je posredovala informacijo o posebnem položaju družbe Austria Draht, prav g. G.

285    Glede izjav, podanih v imenu drugih podjetij, ki so sodelovala v klubu Italia in ki so jih navedle stranke, je očitno, da čeprav družba CB ni navedla družbe Austria Draht kot članice kluba Italia, je to mogoče pojasniti s tem, da je g. G. v glavnem zastopal družbo CB in ne družbe Austria Draht in da se ga je štelo kot del družbe CB (glej na primer njegovo prisotnost na zaslišanju pred Komisijo, kjer je bil skupaj z delegacijo, ki je zastopala družbo CB). Iz dejstev in zlasti poročila družbe Tréfileurope o sestanku z družbo CB z dne 24. junija 1997 je razvidno, da je bil g. G. predstavljen kot oseba, ki zastopa družbo CB, pa tudi družbo Austria Draht, ki bi od tega lahko imela koristi. Glede družb SLM, Redaelli in Trame dejstvo, da ta podjetja izrecno ne omenjajo družbe Austria Draht med različnimi člani kluba Italia, prav tako ne zadostuje za izpodbitje tega, kar izhaja iz drugih dokazov v spisu. Ta neobstoj sklicevanja pa potrjuje splošni vtis, ki izhaja iz dokazov, predstavljenih zgoraj, da se je družbo Austria Draht štelo za drugotni subjekt glede italijanskega trga.

4.     Trajanje kršitve, ki se očita družbi Austria Draht

286    Glede kluba Italia iz spisa pravno zadostno izhaja, da se je udeležba družbe Austria Draht pri omejevalnem sporazumu začela na sestanku 15. aprila 1997 in končala 19. septembra 2002, ko je Komisija opravila preverjanja, med drugim v prostorih družb Redaelli, CB, Itas, ITC in Tréfileurope.

287    Zato iz spisa pravno zadostno izhaja, da sta družba Austria Draht in zato družba voestalpine sodelovali v klubu Italia prek g. G, ki mu je družba Austria Draht zaupala trženje svojega JPN v Italiji, od 15. aprila 1997 do 19. septembra 2002.

 Ugotovitev glede prvega tožbenega razloga

288    Iz navedenega izhaja, da je Komisija pravno zadostno dokazala razloge, iz katerih je ravnanje g. G. v okviru kluba Italia mogoče pripisati družbama Austria Draht in voestalpine glede dejavnosti, ki so mu bile zaupane v Italiji.

289    Prvi tožbeni razlog je torej treba zavrniti.

C –  Drugi tožbeni razlog: Komisija naj bi neupravičeno ugotovila, da sta bili tožeči stranki udeleženi pri enotni kršitvi, ki je med drugim združevala klub Italia in klub Evropa

290    Družbi voestalpine in Austria Draht trdita, da tudi v primeru, da bi Komisija lahko družbi Austria Draht pripisala kršitveno ravnanje njenega zastopnika v Italiji v okviru kluba Italia, ji ne more pripisati udeležbe pri enotni kršitvi, ki združuje klub Italia z drugimi protikonkurenčnimi sporazumi, kot je to storila v izpodbijanem sklepu. Natančneje, tožeči stranki menita, da družba Austria Draht ni sodelovala pri panevropskih sporazumih in da ni vedela oziroma ni mogla vedeti za celovit načrt.

291    Najprej je treba zavrniti trditev tožečih strank, da bi moral neobstoj sodelovanja družbe Austria Draht v klubu Zürich, pri sporazumu jug ali klubu Evropa zadostovati za ugotovitev, da nista bili udeleženi pri enotni kršitvi. Iz sodne prakse namreč izhaja, da se podjetju lahko očita takšna kršitev, če je dokazano, da je nameravalo s svojim ravnanjem prispevati k skupnim ciljem, za katere so si prizadevali vsi udeleženci, in da je bilo seznanjeno s kršitvenim ravnanjem, ki so ga predvidela ali izvajala druga podjetja, da bi dosegla iste cilje, ali da je lahko to ravnanje razumno predvidelo in je bilo pripravljeno sprejeti tveganje. Tako je lahko podjetje sodelovalo le pri delu protikonkurenčnih ravnanj, ki sestavljajo enotno kršitev, pri tem pa je vedelo za vsa ostala protipravna ravnanja ali pa je lahko ta ravnanja razumno predvidelo in je bilo pripravljeno sprejeti tveganje, in v takem primeru lahko Komisija temu podjetju pripiše odgovornost za vsa protikonkurenčna ravnanja, ki sestavljajo tako kršitev (glej v tem smislu točke od 119 do 124 zgoraj).

292    V obravnavani zadevi je tak pristop zavzela Komisija, ki družbi Austria Draht očita udeležbo pri enotni kršitvi, ker je, prvič, sodelovala v klubu Italia prek g. G., njenega zastopnika v Italiji, in, drugič, ker obstajajo jasni indici, ki kažejo na to, da je bila družba Austria Draht občasno vpletena v protikonkurenčne razprave na evropski ravni, ki so ji omogočile seznanitev s tem vidikom omejevalnega sporazuma v zelo zgodnji fazi (glej točko 64 zgoraj).

293    Čeprav cilji kluba Italia niso sovpadali s cilji kluba Evropa in so si bili celo nasprotujoči, ker so glavni subjekti kluba Evropa skušali predvsem uskladiti svoja dejanja v boju proti izvozu glavnih subjektov kluba Italia na sever Evrope, ki so si prizadevali predvsem za olajšanje tega izvoza za prodajo svojih proizvodov, kljub temu, kot je to upravičeno navedeno v izpodbijanem sklepu, celovit načrt, ki je značilen za enotno kršitev, ki jo je opredelila Komisija, temelji na uresničevanju cilja, ki je skupen vsem tem subjektom, to pa je omejevanje konkurence na trgu JPN, bodisi na evropski bodisi na nacionalni ravni. Ta celovit načrt pa se je nanašal na izvajanje in spoštovanje splošnega ravnovesja med različnimi sporazumi, ki so sestavljali enotno kršitev, med katerimi so tudi sporazumi, o katerih se je razpravljalo v klubu Evropa, in sporazumi, o katerih se je razpravljalo v klubu Italia (izpodbijani sklep, točke od 610 do 621 obrazložitve).

294    Na podlagi te ugotovitve je treba preučiti trditve strank v zvezi z različnimi elementi, ki jih je sprejela Komisija v izpodbijanem sklepu za opredelitev udeležbe tožečih strank pri enotni kršitvi.

1.     Udeležba pri delu enotne kršitve

295    Za dokaz udeležbe tožečih strank pri enotni kršitvi je Komisija najprej navedla, da je družba Austria Draht „neposredno sodelovala v klubu Italia prek svojega prodajnega zastopnika v Italiji, […], [g. G.], od 15. aprila 1997 do 19. septembra 2002“ (izpodbijani sklep, točka 769 obrazložitve) (glej točke od 76 do 82 zgoraj).

296    Iz preučitve prvega tožbenega razloga izhaja, da čeprav Komisija v obravnavani zadevi nima dokazov, ki bi ji omogočili dokazati, da je družba Austria Draht lahko pridobila kakršno koli informacijo o protikonkurenčnem ravnanju svojega zastopnika na različnih sestankih kluba Italia, na katerih je bil prisoten, lahko vseeno iz razlogov, navedenih v zvezi s tem v izpodbijanem sklepu, ugotovi obstoj gospodarske enote med zastopnikom in naročiteljem glede dejavnosti, ki jih je družba Austria Draht zaupala g. G. (glej točke od 167 do 178 zgoraj).

297    Ta neseznanjenost družbe Austria Draht s protikonkurenčnim ravnanjem svojega zastopnika pa je brez vpliva na opredelitev sodelovanja družbe Austria Draht v klubu Italia in na izpolnitev pogoja, povezanega s sodelovanjem pri delu enotne kršitve, kadar gre za dokaz udeležbe navedenega podjetja pri tej kršitvi. Tako v enem kot drugem primeru je treba ugotoviti, da ker sta g. G. in družba Austria Draht združena v gospodarsko enoto, je naročitelj na podlagi konkurenčnega prava odgovoren za kršitveno ravnanje zastopnika, storjeno v okviru dejavnosti, ki so mu bile zaupane.

298    Ko je g. G. v klubu Italia deloval na račun družbe Austria Draht, to je v okviru dejavnosti, ki so mu bile zaupane, je treba šteti, da je ravnal v imenu družbe Austria Draht, posledica tega pa je odgovornost njegovega naročitelja.

2.     Seznanjenost s panevropsko ravnijo omejevalnega sporazuma

299    Navesti je treba, da je Komisija v izpodbijanem sklepu izrecno navedla, da „družbe Austria Draht ne šteje za odgovorno za neposredno sodelovanje v klubu Zürich ali klubu Evropa“ (izpodbijani sklep, točka 652 obrazložitve).

300    Preučitev dejstev poleg tega potrjuje utemeljenost take presoje, ker iz spisa ne izhaja, da bi Komisija tožečima strankama, razen za ozemlje Italije, na katerem je družba Austria Draht prodajala JPN, očitala ravnanja, ki so taka kot tista, ki jih lahko Komisija pripiše družbi Austria Draht prek g. G. glede kluba Italia. Čeprav je tako mogoče na podlagi dokazov, navedenih v okviru prvega tožbenega razloga, ugotoviti imena italijanskih kupcev družbe Austria Draht in videti ime družbe Austria Draht (ali vsaj začetnici „AD“) v tabelah o razdelitvi kvot za Italijo, se take navedbe pojavljajo le v zvezi z italijanskim ozemljem.

301    Vendar je Komisija poleg navedbe, da se družba Austria Draht ne šteje za odgovorno za neposredno sodelovanje v klubu Zürich (ki je prenehal pred 15. aprilom 1997) ali v klubu Evropa, navedla tudi „jasne indice, ki kažejo na to, da je bila družba Austria Draht občasno vpletena v protikonkurenčne razprave na panevropski ravni in da je zato v zelo zgodnji fazi izvedela za panevropsko raven omejevalnega sporazuma“ (izpodbijani sklep, točka 652 obrazložitve) (glej točko 83 zgoraj).

a)     Dokazi, navedeni v izpodbijanem sklepu

302    Komisija je, da bi dokazala „individualno seznanjenost s splošnejšim sistemom“, predložila več dokazov glede družbe Austria Draht (glej točko 83 zgoraj).

303    Prvič, Komisija je navedla, da je že v obdobju 1995–1996, to je pred 15. aprilom 1997, ki se šteje za začetek udeležbe družbe Austria Draht pri kršitvi, ta sodelovala na sestankih kluba Zürich, na katerih se je omenjal morebiten nov sporazum o kvotah. Komisija je kot primer navedla zapisnik sestankov 28. maja 1995 in 9. januarja 1996 (izpodbijani sklep, točka 653 obrazložitve).

304    Drugič, Komisija trdi, da je družba Austria Draht priznala, da je sodelovala na nekaj sestankih kluba Evropa, za katere pa trdi, da njihova vsebina ni bila protikonkurenčna. Gre za sestanke 14. oktobra 1998, 9. novembra 1998, 28. februarja 2000 in 27. septembra 2001. V zvezi s tem je Komisija vsaj za sestanek 28. februarja 2000 ugotovila, da se je razpravljalo o vprašanju obsega prodaje in cen. Poleg tega je v izpodbijanem sklepu navedeno, da je na sestanku 27. septembra 2001 uslužbenec družbe DWK povabil odgovorno osebo družbe Austria Draht k sodelovanju v razširjenem klubu Evropa (izpodbijani sklep, točki 652 in 653 obrazložitve).

305    Tretjič, Komisija je navedla, da je bilo na sestanku kluba Italia (na katerem g. G. ni bil prisoten) 16. decembra 1997 omenjeno, da družba Austria Draht „ni zainteresirana stranka kluba (Evropa), vendar želi biti obveščena“. Nato je Komisija navedla, da so bili na drugih poznejših sestankih kluba Italia, na katerih je bil prisoten g. G kot zastopnik družbe Austria Draht, udeleženci obveščeni o razpravah in sporazumih v okviru kluba Evropa. Nazadnje je Komisija navedla, da več indicev kaže na to, da je bila družba Austria Draht med panevropsko širitvijo vpletena v razgovore o razdelitvi kvot in kupcev v nekaterih državah in je prek svojega zastopnika v Italiji, g. G., sodelovala na najmanj šestih sestankih, posvečenih širitvi kluba Evropa [sestanki 27. septembra 2001, 10. in 11. oktobra 2001 in 6. novembra 2001, na katerem je bil med drugim g. G. imenovan za morebitnega nacionalnega koordinatorja za Italijo skupaj z g. A. (družba Itas) in g. C. (družba CB), 5. in 6. junija 2002, 1. julija 2002 in 2. julija 2002] (izpodbijani sklep, točka 653 obrazložitve).

306    Glede na te dokaze je Komisija ugotovila, da „je družba Austria Draht s sodelovanjem v klubu Italia vedela ali bi morala vedeti, da je tajno dogovarjanje v tem klubu del celovitega načrta, ki se nanaša na stabilizacijo trga JPN in preprečitev znižanja cen in ki je načrt, ki ga je klub Italia delil z drugimi panevropskimi sporazumi“ (izpodbijani sklep, točka 654 obrazložitve).

b)     Preučitev dokazov, navedenih v izpodbijanem sklepu

 Dokazi v zvezi s klubom Zürich

307    Glede dokazov, navedenih v zvezi s sestankoma kluba Zürich, na katerih je sodelovala družba Austria Draht, je treba opozoriti na vsebino navedenih dokazov.

–       Sestanek 28. maja 1995

308    Vsebina sestanka kluba Zürich z dne 28. maja 1995 je opisana v prilogi 2 k izpodbijanemu sklepu. Gre za sestanek, ki je potekal v Barceloni (Španija) ob robu sestanka Eurostress Information Service (ESIS), glavnega poklicnega združenja proizvajalcev JPN v Evropi, katerega članica je bila družba Austria Draht.

309    V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Komisija na splošno navedla, da sestankov ESIS s sedežem v Düsseldorfu (Nemčija) samih po sebi ni mogoče šteti za protikonkurenčne. Vendar je Komisija poudarila, da so se udeleženci omejevalnega sporazuma včasih sestali neformalno ob robu teh sestankov ESIS, da bi razpravljali in se sporazumeli o kvotah, cenah in sporazumih s kupci. Komisija se za utemeljitev te trditve sklicuje na dokumente, ki ji jih je posredoval Bundeskartellamt in iz katerih je razvidno to:

„Dopoldne prvega dne [od teh sestankov ESIS] je bilo namenjeno neformalnim razpravam udeležencev. To ni bilo nič nenavadnega, saj so sestanki ESIS vsakič trajali več dni. Cilj teh neformalnih razprav je bil sklenitev sporazumov za notranji trg […]“ (izpodbijani sklep, točka 97 obrazložitve).

310    V rubriki v zvezi s sestankom kluba Zürich 28. maja 1995 iz priloge 2 k izpodbijanemu sklepu je Komisija navedla, da so bile prisotne družbe: Tréfileurope, Nedri, WDI, DWK, Tycsa in Emesa, to je stalne članice, in „Austria“. Komisija meni, da ta navedba pomeni družbo Austria Draht, ker je ta potrdila udeležbo na tem sestanku v svojem odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah.

311    V rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 2 k izpodbijanemu sklepu je Komisija vidike, na katere se je nanašal sestanek kluba Zürich 28. maja 1995, opisala tako:

–        „[i]zjava (verjetno podana [predstavniku družbe Redaelli]), da bo klub zmanjšal izvoz [v Italijo] in povečal uvoz (v Evropo) iz Italije. Dodano je, da se ‚Aldé‘ šteje za uvoz“;

–        „[p]opravek številk za Avstrijo in Španijo“;

–        „[r]azprava o Italiji. Postavlja se vprašanje, kako spoštovati izvozne kvote, ki jih zahtevajo italijanski proizvajalci. [Predstavnik družbe Redaelli] grozi z izkrivljanjem trgov. Noče povišati cen niti jih vsiliti drugim“;

–        „[d]ružba Tycsa […] sprašuje, ali so drugi člani kluba pripravljeni temu ugoditi. Odgovor je, da nihče“;

–        „[n]ato sledi nov poskus določitve kvot na podlagi prodaje, pri čemer je poudarek na količinah, ki so jih prodale družbe A[ustria]D[raht], WDI, Köln [DWK], Tréfil[europe], Nedri, Tycsa, Eme[sa]. Italijanski proizvajalci so navedeni posebej: družbe: [Redaelli] + [ITC] + [M. C.] (CB) + Itas “;

–        „[s]estanek se konča s 1. stališčem italijanskih proizvajalcev ([predstavnik družbe Redaelli] ponudi največ 20.000 [ton] [in] sprašuje, kdaj bosta družbi CB in Itas to sprejeli?) in 2. dogovorom o novem sestanku v Amsterdamu 8. junija“.

312    Te informacije izhajajo na eni strani iz odgovora družbe Emesa z dne 25. oktobra 2002 na zahtevo Komisije za informacije, v katerem je družba Emesa navedla „več uradnih sestankov s člani ESIS“, katerih predmet je bila „razprava o cenah, kvotah in osnutkih pogodb z velikimi kupci“, in na drugi strani iz zapiskov družbe Emesa, ki jih je predložila družba ArcelorMittal 28. junija 2007, ki vsebujejo zapisnik tega sestanka, ki ga je pripravil g. P., predstavnik družbe Emesa (glej prilogo A.41 k tožbi in upravni spis, str. 11491 in 11500, ter prilogo B.11 k odgovoru na tožbo).

313    Čeprav preučitev zgoraj navedenih dokumentov dejansko omogoča ugotovitev, da zapisnik, ki ga je pripravil g. P. o sestanku kluba Zürich 28. maja 1995 v bistvu vsebuje navedbe, ki jih je Komisija povzela v izpodbijanem sklepu, ta ugotovitev ne zadostuje za utemeljitev sklepov, do katerih je mogoče priti na njegovi podlagi glede družbe Austria Draht.

314    Prvič, iz odgovora družbe Emesa na zahtevo Komisije za informacije izhaja, da so bile udeleženke sestanka kluba Zürich 28. maja 1995 družbe Tréfileurope, Nedri, WDI, DWK, Tycsa in Emesa, katerim ustrezajo imena oseb, navedenih v tem odgovoru glede tega sestanka. Iz tega odgovora tudi izhaja, da za nobenega od 21 „uradnih sestankov s člani ESIS“, ki jih je navedla družba Emesa za obdobje od 9. junija 1994 do 27. septembra 2001, ni navedeno ime družbe Austria Draht ali ime katerega od njenih predstavnikov med udeleženci.

315    Drugič, iz odgovora tožečih strank na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah izhaja, da je v nasprotju s trditvami Komisije družba Austria Draht potrdila svojo prisotnost le na sestanku ESIS, ki je potekal maja 1995, nikakor pa ne na „uradnem sestanku s člani ESIS“, na katerega se sklicuje družba Emesa. Tožeči stranki sta tudi predložili upoštevne dokaze za to, da je predstavnik družbe Austria Draht na sestanku ESIS v Barcelono prispel šele 29. maja in ne 28. maja, ko je potekal uradni sestanek, na katerega se sklicuje družba Emesa (priloga A.7 k tožbi, str. od 835 do 837 tožbe).

316    V zvezi s tem Komisija trdi, da ni mogoče izključiti, da je predstavnik družbe Austria Draht od prihoda v Barcelono sodeloval na „drugi seji“, ki je navedena v zapiskih družbe Emesa. Ta trditev pa ni podprta s prepričljivimi dokazi, med drugim tudi zaradi nenavedbe te osebe v zapisniku, ki ga je pripravil g. P. Poleg tega je iz izpodbijanega sklepa razvidno, da Komisija priznava, da so neuradni sestanki, ki so potekali ob robu sestankov ESIS, v glavnem potekali „dopoldne prvega dne“ (glej točko 299 zgoraj).

317    Tretjič, glede vsebine navedb iz zapisnika, ki ga je pripravil g. P. o sestanku 28. maja 1995, ki so v bistvu povzete v izpodbijanem sklepu (glej točko 311 zgoraj), je treba navesti, da edino sklicevanje, ki lahko vplete družbo Austria Draht, temelji na tem, da so bile na „prvi seji“ naštete količine, ki so jih prodali nekateri subjekti, in da je bilo zraven začetnic „AD“ ob tej priložnosti napisano število „947“ nato pa število „1500“ in navedba „končna 1500“ (ta zadnja navedba je bila nepravilno povzeta kot „500“ v prepisani in prevedeni različici, ki je priložena izvirnim zapiskom g. P.). V zapisniku, ki ga je pripravil g. P., so te navedbe zapisane tudi za družbe WDI, DWK, Tréfileurope, Tycsa, Emesa in Nedri.

318    Tožeči stranki sta na vprašanje o pomenu take navedbe odgovorili, da je poleg odsotnosti zastopnika družbe Austria Draht na tem neformalnem sestanku treba navesti tudi, da se zapisnik, ki ga je pripravil g. P., ob naštevanju izvoznih kvot v ostalo Evropo, ki so jih zahtevali proizvajalci s sedežem v Italiji, sklicuje na delež, ocenjen na 1,5 za „Austria“, kar ustreza deležu „1500“, ki ga ni prodala ali zahtevala družba Austria Draht, ampak proizvajalci v Italiji. Komisiji ni uspelo izpodbiti te razlage, ki jo je glede na zapisnik mogoče sprejeti.

319    Glede navedbe „g. T [predstavnik družbe DWK] + Austria“, ki je v zapisniku, ki ga je pripravil g. P., ni posebnega razloga, da bi ugotovili, da se ta izraz enostavno ne more nanašati na Avstrijo, ampak jo je treba razumeti kot sklicevanje na družbo Austria Draht. Načeloma bi morala taka razlaga izhajati tudi iz seznama udeležencev na uradnih sestankih ESIS, ki ga je predložila družba Emesa. Poleg tega je iz spisa razvidno, da je predstavnik DWK pogosto deloval kot koordinator udeležencev omejevalnega sporazuma glede Avstrije (glej na primer informacije v zvezi s sestankom kluba Evropa z dne 27. septembra 2001).

320    Nazadnje, na podlagi nobenega od dokazov, ki jih je navedla Komisija, ni mogoče zanesljivo dokazati udeležbe predstavnika družbe Austria Draht na sestanku kluba Zürich 28. maja 1995, katerega vsebina ne omogoča prepričljive ugotovitve, da je družba Austria Draht sodelovala ali celo vedela za razprave v klubu Zürich v zvezi s kvoto, ki jo je treba dodeliti italijanskim proizvajalcem za zmanjšanje konkurenčnega pritiska, ki so ga izvajali zunaj Italije.

–       Sestanek 9. januarja 1996

321    Vsebina sestanka kluba Zürich z dne 9. januarja 1996 je opisana v prilogi 2 k izpodbijanemu sklepu. Gre za sestanek, ki je potekal v Bruslju (Belgija) ob robu sestanka ESIS.

322    V rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 2 k izpodbijanemu sklepu je Komisija navedla, da so bile prisotne družbe Tréfileurope, Nedri, WDI, DWK, Tycsa in Emesa ter Redaelli in Austria Draht. Tožeči stranki priznavata prisotnost g. Ro., enega od vodilnih uslužbencev družbe Austria Draht na sestanku ESIS (glej prilogo A.7 k tožbi, str. 54).

323    V rubriki v zvezi s tem sestankom iz priloge 2 k izpodbijanemu sklepu je Komisija opisala vidike, na katere se je nanašal sestanek kluba Zürich 9. januarja 1996, tako:

–        „[r]azprava v zvezi z Italijo. Rečeno je bilo, da so italijanski proizvajalci na sestanku 19. septembra dosegli dogovor (notranji). Opozorjeno je, da je treba najti skupno rešitev glede sistema kvot, po mnenju g. [T] [iz družbe DWK] ‚kar koli že to pomeni‘“;

–        „[r]azprave med člani kluba o prihodnosti kluba – družba Tréfileurope (g. [Pe]) izjavi, da se brez sistema kvot vse sesuje. Zanj to ni ‚nora vojna‘. Opozori, da so pogodbe za leto 1996 sklenjene in predlaga počakati na ‚predloge‘“;

–        „[d]ružbe NDI, WDI, Austria Draht in Emesa dvomijo o možnosti ponovne uveljavitve [sistema kvot], družba Tycsa pa predlaga, naj se dokaže strokovnost“;

–        „[z] novim sistemom kvot se očitno strinjajo družbe: Tycsa, Emesa, Nedri (NDI), Austria Draht in WDI. Francozi se ne strinjajo. Družba WDI je prav tako izjavila, da ne vidi razloga, zakaj bi bila v tem trenutku v klubu“;

–        „[v]seeno je potekala razprava o začasni dodelitvi kvot. Države so razpravljale o tabeli (v odstotkih) in le informativno [za] družbe DWK + Trefd [Tréfilarbed], FU [Fontainunion], STCO [Sainte Colombe], WDI, NDI, I [Italie], AU [Austria Draht], SP [Španija, to je skupini Emesa in Tycsa] na podlagi trga leta 1994. Zadevne države so ‚D-F-I-NL-UBL-SP-AUS‘“.

324    Te informacije izhajajo na eni strani iz odgovora družbe Emesa z dne 25. oktobra 2002 na zahtevo Komisije za informacije, v katerem je družba Emesa navedla „več uradnih sestankov s člani ESIS“, katerih predmet je bila „razprava o cenah, kvotah in osnutkih pogodb z velikimi kupci“, in na drugi strani iz zapiskov družbe Emesa, ki jih je predložila družba ArcelorMittal 28. junija 2007, ki vsebujejo zapisnik tega sestanka, ki ga je pripravil g. P., predstavnik družbe Emesa (glej prilogo A.41 k tožbi, priloge B.9, B.11 in B.13 k odgovoru na tožbo, prilogo G.14 k odgovoru Komisije na ukrepe procesnega vodstva).

325    Glede na te elemente je mogoče priti do treh ugotovitev glede družbe Austria Draht.

326    Prvič, udeležba družbe Austria Draht na tem sestanku ni sporna. To je pomembno, zato ker imena družbe Austria Draht ni na seznamu udeležencev uradnih sestankov ESIS, ki ga je predložila družba Emesa. Poleg tega se nasprotno od seznama udeležencev na sestanku, ki ga je sestavil g. P. v zapisniku sestanka 28. maja 1995, v zapisniku o sestanku 9. januarja 1996 hkrati sklicuje na imena predstavnikov udeleženih podjetij in države, ki jih predstavljajo. Tako so navedene Avstrija, Nizozemska, Belgija in Francija, pa tudi „AD“, „NDI“ in „g. [P.] [iz družbe Tréfileurope]“.

327    Sklicevanje na Avstrijo ni prikazano več kot anomalija ali kot pripis k osebi g. T, predstavniku družbe DWK (glej točko 319 zgoraj), in udeležba družbe Austria Draht nikakor ni sporna.

328    Drugič, kot trdi Komisija, je mogoče ugotoviti, da se je na sestanku 9. januarja 1996 predstavnik družbe Austria Draht seznanil s težavami, ki jih je imel klub Evropa z usklajevanjem s klubom Italia. V zvezi s tem je treba navesti, da je bilo eno od podjetij, prisotnih na tem sestanku, družba Redaelli, ki je v tistem obdobju omejevalnega sporazuma predstavljal glavne subjekte kluba Italia pri njihovih razpravah s klubom Zürich. Tako iz vsebine tega sestanka, ki je povzeta v na roko zapisanem zapisniku, sestavljenem v tistem obdobju, izhaja, da je bila glede na zgoraj navedene težave predvidena uveljavitev novega sistema kvot, ki jih je treba dodeliti italijanskim proizvajalcem za zmanjšanje konkurenčnega pritiska, ki so ga izvajali zunaj Italije.

329    Ta izvozna kvota je eden od bistvenih elementov celovitega načrta, ki je značilen za enotno kršitev, saj se nanaša na usklajevanje med subjekti iz kluba Zürich in konkurenti iz kluba Italia.

330    Tretjič, kot poudarjata tožeči stranki, je prav tako mogoče navesti, da je družba Austria Draht enako kot druga podjetja dvomila o vzpostavitvi sistema kvot. Ti dvomi mogoče niso bili najbolj iskreni, saj se je družba Austria Draht prav tako strinjala z novim sistemom v zvezi s tem.

331    Tožeči stranki vsekakor trdita, da je bilo takoj po sestanku kluba Zürich 9. januarja 1996 na sestanku kluba Italia 13. februarja 1996, na katerem so bili prisotni predstavniki družb Redaelli (ista oseba, ki je bila prisotna na sestanku 9. januarja 1996), CB (g. C.), ITC in Itas in na katerem se je razpravljalo o pristopu glede tujcev, povedano, da „družba Austria Draht ne želi vstopiti“ (glej rubriko za ta sestanek v prilogi 3 k izpodbijanemu sklepu, priloga A.42 k tožbi). Ta trditev izhaja iz na roko zapisanega zapisnika, ki ga je napisal predstavnik družbe ITC na tem sestanku.

332    Na podlagi te navedbe je mogoče ugotoviti, da se vsaj za predstavnika družbe Redaelli, ki je glavni arhitekt usklajevanja med klubom Zürich in klubom Italia, „dvomi“, ki jih je navedel predstavnik družbe Austria Draht na sestanku kluba Zürich 9. januarja 1996, kar je povzel predstavnik družbe Emesa na tem sestanku, približujejo dejanskemu oddaljevanju od vsebine protikonkurenčnih razprav, do katerih bi lahko prišlo na tem sestanku.

333    Tudi glede tabele, ki je navedena v zapisniku sestanka z dne 9. januarja 1996, ki ga je sestavil g. P. (glej prilogo B.13 k odgovoru na tožbo), je treba navesti, da so v tej tabeli, za katero je navedel, da je bila predstavljena „le informativno“, glede vrstice „Aus“ povzeti enaki podatki, kot so podatki, povzeti v točki 149 obrazložitve izpodbijanega sklepa glede leta 1994 in v zvezi s katerimi je Komisija s tem, da je povzela navedbe, ki jih je podala prijaviteljica za prizanesljivost družba DWK, poudarila, da „družba Austria Draht ni sodelovala v klubu Zürich, ampak je bila navedena v tabeli ‚le zaradi celovitosti‘“.

334    Poleg tega tožeči stranki navajata, da je iz spisa poleg zgoraj navedenih elementov razvidno, da družba Austria Draht ni sodelovala na več sestankih kluba Zürich ali kluba Evropa, ki so sledili sestanku 9. januarja 1996.

335    V tem okviru je mogoče razumeti, kot navajata tožeči stranki, da čeprav je bil predstavnik družbe Austria Draht na sestanku ESIS prisoten na sestanku kluba Zürich 9. januarja 1996, katerega vsebina je povzeta v zapisniku, ki ga je sestavil g. P., ta predstavnik ni posredoval nikakršne informacije glede družbe Austria Draht. Prav tako je mogoče ugotoviti, da čeprav se je lahko predstavnik družbe Austria Draht seznanil z razpravami v zvezi s kvoto, ki jo je treba dodeliti italijanskim proizvajalcem za zmanjšanje konkurenčnega pritiska, ki so ga izvajali zunaj Italije, je navedel, da družba Austria Draht ne bo sodelovala pri tem sporazumu.

336    Nazadnje, iz navedenega izhaja, da je Komisija lahko ugotovila, da je bil predstavnik družbe Austria Draht prisoten na sestanku kluba Zürich 9. januarja 1996 in da je bil ob tej priložnosti obveščen o enem od bistvenih elementov celovitega načrta, ki je značilen za enotno kršitev, in sicer obstoj razprav med stalnimi člani in glavnimi italijanskimi proizvajalci, ki jih je zastopala družba Redaelli, da bi se tem dodelila kvota za zmanjšanje konkurenčnega pritiska, ki so ga izvajali zunaj Italije.

337    Čeprav se Komisija ne more sklicevati na zgoraj navedene dokaze, da bi dokazala sodelovanje družbe Austria Draht v klubu Zürich, česar ni storila, se vseeno lahko nanje, kot je storila v točki 652 obrazložitve izpodbijanega sklepa, sklicuje kot na „indic, ki kaže na to, da je bila družba Austria Draht občasno vpletena v protikonkurenčne razprave na evropski ravni in da je bila zato v zelo zgodnji fazi seznanjena s panevropsko ravnijo omejevalnega sporazuma“.

338    Dejstvo, da je ta seznanjenost nastala pred začetkom obdobja kršitve, ki ga je opredelila Komisija glede tožečih strank, v zvezi s tem nima nikakršnega vpliva.

 Dokazi v zvezi s klubom Evropa

339    Glede dokazov, na katere se sklicuje Komisija v zvezi s sestanki kluba Evropa, na katerih naj bi družba Austria Draht neposredno sodelovala prek svojih uslužbencev in ne prek g. G., svojega prodajnega zastopnika za Italijo, je treba opozoriti na vsebino navedenih elementov.

340    Najprej je treba navesti, da čeprav se Komisija v izpodbijanem sklepu sklicuje na najmanj štiri sestanke kluba Evropa, in sicer sestanke 14. oktobra 1998, 9. novembra 1998, 28. februarja 2000 in 27. septembra 2001, v svojih vlogah navaja tudi sestanek 25. septembra 1997, na katerem naj bi bil prisoten predstavnik družbe Austria Draht in na katerem naj bi se razprave nanašale na sporazum o cenah, kar je navedla družba Nedri v prijavi za prizanesljivost. Vendar sta tožeči stranki očitno dokazali, v nasprotju s trditvami družbe Nedri brez dokaza, ki bi lahko potrdil te trditve, da predstavnik družbe Austria Draht ni mogel biti prisoten v Düsseldorfu na tem sestanku, ker je bil tega dne v Salzburgu (Avstrija) (priloga A.7 k tožbi, str. 46 ter 815 in 816). Prav tako je očitno, da Komisija v rubriki priloge 2 k izpodbijanemu sklepu, posvečeni sestanku kluba Evropa 25. septembra 1997, ni navedla, da je bil med udeleženci tudi predstavnik družbe Austria Draht.

341    V tem okviru z ničimer ni mogoče prepričljivo dokazati, da je družba Austria Draht lahko sodelovala ali celo vedela za razprave v klubu Evropa v zvezi s sporazumom o cenah na sestanku 25. septembra 1997. Prav tako je treba splošneje ugotoviti, da glede na dokaze, ki jih je v zvezi s tem predložila Komisija, izjave družbe Nedri v njeni prijavi za prizanesljivost glede družbe Austria Draht niso niti obremenilne zanjo niti niso potrjene z drugimi dokazi, ki jih je predložilo to podjetje.

–       Sestanek 14. oktobra 1998

342    Vsebina tega sestanka, ki je potekal v Düsseldorfu, je opisana v prilogi 2 k izpodbijanemu sklepu, kjer je v ustrezni rubriki navedeno, da se je nanašal na „splošni razvoj trga EU leta 1999“ in da „družbi Nedri in Tréfileurope potrjujeta prisotnost družbe Austria Draht“.

343    Podjetja, ki so sodelovala na tem sestanku, so bili stalni člani in družba Austria Draht.

344    Te informacije v glavnem izhajajo iz informacij, ki jih je v okviru prijave za prizanesljivost posredovala družba Nedri, ki je navedla ime predstavnika družbe Austria Draht kot prisotno osebo in poleg tega imena oseb, ki so bile prisotne iz istega naslova, družbe Tréfileurope, ki je navedla prisotnost „Avstrijcev“ na tem sestanku (priloga B.7 k odgovoru na tožbo, priloge od H.8 do H.10 k odgovoru Komisije na ukrepe procesnega vodstva).

345    Glede na dokumente, ki jih je v zvezi s tem predložila Komisija, pa je treba ugotoviti, da zgoraj navedene informacije, ki so jih predložila podjetja, ki želijo pridobiti znižanje sankcije, potem ko so bila predmet pregleda Komisije, v strogem pomenu besede ne pomenijo elementov, ki jih je mogoče opredeliti kot protikonkurenčne sporazume.

346    Komisija meni, da naj bi bilo sklicevanje na „razpravo o razvoju evropskega trga“ „evfemizem“, ki ga je družba Nedri uporabila v prijavi za prizanesljivost. Ta izjava, podana leta 2002 v zvezi s sestankom leta 1998, ni dovolj natančna, da bi bilo iz nje mogoče sklepati, da je družba Austria Draht lahko vedela za celovit načrt, ki je značilen za enotno kršitev.

347    Prav tako je očitno, da so izjave, ki jih je podala družba Tréfileurope, zelo splošne. Navedba o prisotnosti „Avstrijcev“ v Düsseldorfu glede sestanka 14. oktobra 1998 ne zadostuje za dokaz, da je ob tej priložnosti družba Austria Draht sodelovala na sestanku, katerega cilj je bil protikonkurenčen, ker je po mnenju družbe Tréfileurope navedeni sestanek eden od vseh sestankov ali razprav, ki so se nanašali na protikonkurenčne dogovore.

348    Prisotnost družbe Austria Draht na sestanku 14. oktobra 1998 kot taka ni odločilna in se Komisija nanjo ne more sklicevati za verodostojen dokaz, da gre za „indic, ki kaže na to, da je bila družba Austria Draht občasno vpletena v protikonkurenčne razprave na evropski ravni in da je bila zato v zelo zgodnji fazi seznanjena s panevropsko ravnijo omejevalnega sporazuma“. Za to bi Komisija morala dokazati tudi protikonkurenčno naravo zadevnih razprav z dokazi, ki so natančnejši od splošnih nejasnih ali ne dovolj natančnih navedb, ki so jih podali prijavitelji za prizanesljivost.

–       Sestanek 9. novembra 1998

349    Vsebina tega sestanka, ki je potekal v Düsseldorfu, je opisana v prilogi 2 k izpodbijanemu sklepu, kjer je v ustrezni rubriki navedeno, da je bil po mnenju družbe Tréfileurope cilj „polletnega sestanka ESIS“ „razprava o razvoju trga EU leta 1999“, kot meni družba Nedri.

350    Tako kot prejšnje informacije izhajajo te informacije v glavnem iz prijave družbe Nedri za prizanesljivost, v kateri so navedene iste osebe, ki so bile navedene kot udeleženke na sestanku 14. oktobra 1998 (priloga B.7 k odgovoru na tožbo, priloga H.10 k odgovoru Komisije na ukrepe procesnega vodstva).

351    Družba Tréfileurope je v prijavi za prizanesljivost navedla le en polletni sestanek ESIS v Düsseldorfu, ne da bi navedla osebe, ki so bile prisotne na tem sestanku (priloga H.9 k odgovoru Komisije na ukrepe procesnega vodstva).

352    Ugotoviti je tudi treba, da le prisotnost predstavnika družbe Austria Draht na sestanku ESIS ne zadostuje za prepričljiv dokaz, da gre za „indic, ki kaže na to, da je bila družba Austria Draht občasno vpletena v protikonkurenčne razprave na evropski ravni in da je bila zato v zelo zgodnji fazi seznanjena s panevropsko ravnijo omejevalnega sporazuma“. Ta sestanek torej ni odločilen.

–       Sestanek 28. februarja 2000

353    Vsebina tega sestanka, ki je potekal v Düsseldorfu, je predstavljena v prilogi 2 k izpodbijanemu sklepu, v kateri je v ustrezajoči rubriki navedeno, da se je ta sestanek nanašal na „uveljavitev sporazuma iz maja 1997“ in na „razpravo o opravljeni prodaji“.

354    Podjetja, ki so bila zastopana na tem sestanku, so bile družbe: Tréfileurope, Nedri, WDI, DWK in Tycsa, ter Redaelli, Austria Draht, ITC in Socitrel.

355    Te informacije izhajajo iz prijave za prizanesljivost družbe Nedri z dne 23. oktobra 2002 (glej upravni spis, str. 7593).

356    V rubriki iz priloge 2 k izpodbijanemu sklepu v zvezi s sestankom kluba Evropa 28. februarja 2000 je naveden tudi zapisnik sestanka ESIS, ki ga je pripravilo to združenje z datumom „29. februar 2000“ in ki ga je Komisiji posredovala družba Austria Draht, njegova vsebina pa je navedena spodaj (glej prilogo A.44 k tožbi):

„G. [T.] [iz družbe DWK] je opozoril, da kljub povečanju obsega prodaje na evropskem trgu ni mogoče doseči nikakršnega povišanja cen za JPN. Ker obstaja nevarnost, da bo ta položaj še trajal, se je proti temu treba absolutno boriti. Vendar se zdi, da ni mogoče doseči tega cilja.“

357    Ponovno, dokumenti, na katere se sklicuje Komisija, niso prepričljivi glede družbe Austria Draht.

358    Prvič, glede „uveljavitve sporazuma iz maja 1997“ in „razprave o opravljeni prodaji“, na kar se sklicuje družba Nedri, iz tabele v zvezi s tem vprašanjem, ki je navedena v prilogi 2 k izpodbijanemu sklepu, izhaja, da je zadevna prodaja prodaja, ki so jo stalne članice, to je družbe Tréfileurope, Nedri, WDI, DWK, Tycsa in Emesa, opravile na četrtletje leta 1999. Družba Austria Draht v tej tabeli ni navedena.

359    Glede „sporazuma iz maja 1997“ iz priloge 2 k izpodbijanemu sklepu izhaja, da so stalne članice, ki so bile vse prisotne na sestanku 12. in 13. maja 1997 v Lyonu (Francija), sklenile „sporazum o kvotah“. Na podlagi tega sporazuma bi si moralo šest proizvajalk v vsakem četrtletju izmenjati informacije o svoji prodaji. Prisotnost družbe Austria Draht ni bila zapisana na tem sestanku, za katerega je Komisija informacije pridobila od družb Nedri, Tréfileurope, Emesa in Arcelor España (za to družbo iz zapiskov družbe Emesa, posredovanih leta 2007).

360    Če bi predstavnik družbe Austria Draht bil prisoten na sestanku, na katerega se sklicuje družba Nedri, bi bila družba Austria Draht zaradi te prisotnosti obveščena o obstoju „sporazuma iz maja 1997“ in vsebini prodaje, ki jo je leta 1999 opravila vsaka stalna članica kluba Evropa. V tem primeru bi sestanek kluba Evropa 28. februarja 2000 pomenila „indic, ki kaže na to, da je bila družba Austria Draht občasno vpletena v protikonkurenčne razprave na evropski ravni in da je bila zato v zelo zgodnji fazi seznanjena s panevropsko ravnijo omejevalnega sporazuma“.

361    Ker pa se na prisotnost družbe Austria Draht na tem sestanku sklicuje samo eden od udeležencev, in sicer družba Nedri, je treba ugotoviti, da ta trditev kot taka ne zadostuje za dokaz, da je bila družba Austria Draht udeležena v razpravi med stalnimi članicami o njihovem sporazumu, sklenjenem maja 1997. Poleg tega se je treba vprašati, zakaj se je o informacijah, ki jih je posredovala družba Nedri, lahko razpravljalo pred osebo, ki zastopa družbo, ki ni podpisnica zadevnega sporazuma. Verjetneje je, da je do zadevne razprave prišlo zunaj uradnega okvira ESIS na neformalnem sestanku šestih proizvajalk kluba Evropa.

362    Drugič, glede na zapisnik sestanka ESIS, ki ga je pripravilo to združenje in ki sta ga posredovali tožeči stranki, je očitno, da se seznama oseb, prisotnih na sestanku 28. februarja 2000 (sestanek, na katerega se sklicuje družba Nedri) in sestanku 29. februarja 2000 (sestanek, na katerega se sklicuje ESIS), ne ujemata. Po navedbah družbe Nedri, katere izjavo je povzela Komisija, so bile na sestanku kluba Evropa 28. februarja 2000 prisotne osebe, ki so zastopale družbe Tréfileurope, Nedri, WDI, DWK in Tycsa, ter Redaelli, Austria Draht, ITC in Socitrel. Po navedbah tožečih strank, ki se v zvezi s tem sklicujeta na zapisnik ESIS o sestanku 29. februarja 2000, so bile na tem sestanku prisotne osebe, ki jih je navedla družba Nedri, in še pet drugih oseb, ki jih ta družba ni navedla. Prav tako se je izkazalo, da g. K. iz družbe Tréfileurope, ki je bil po navedbah družbe Nedri prisoten na sestanku kluba Evropa 28. februarja 2000, ni na seznamu oseb, ki so bile po navedbah ESIS prisotne na sestanku 29. februarja 2000.

363    Te razlike prav tako omogočajo predpostavko o dveh različnih sestankih, in sicer neuradnem sestanku kluba Evropa in poznejšem uradnem sestanku ESIS.

364    V zvezi s tem je prav tako mogoče navesti, kot trdita tožeči stranki, da v nasprotju z drugimi sestanki predstavnik družbe Austria Draht na tem sestanku ESIS ni bil eden od običajnih predstavnikov, in sicer ena od vodilnih oseb, ampak uslužbenec te družbe. Po mnenju tožečih strank je to mogoče pojasniti s tem, da se je zadevni sestanek ESIS nanašal predvsem na tehnični standard (standard EN 10138). V tem okviru je še manj verjetneje, da so se predstavniki stalnih članic v svojo razpravo namesto enega od vodilnih družbe Austria Draht odločili vključiti enega od njenih uslužbencev, ki ga niso poznali od prej.

365    Nazadnje, Komisiji ni uspelo prepričljivo dokazati udeležbe predstavnika družbe Austria Draht na sestanku kluba Evropa 28. februarja 2000.

–       Sestanek 27. septembra 2001

366    Vsebina tega sestanka, ki je potekal v Düsseldorfu, je predstavljena v prilogi 2 k izpodbijanemu sklepu. V rubriki te priloge v zvezi s tem sestankom je Komisija vidike, na katere se je nanašal sestanek, opisala tako:

–        „[d]ružba Nedri […]: neuradni sestanek od robu uradnega sestanka ESIS; razprava o razmerah na trgu, dobavi (kvot) italijanskih proizvajalcev v Evropi in najnižjih cenah […]“;

–        „[d]ružba Emesa: […] [d]ogovor o sestankih s koordinatorji (‚kapitani‘) v Italiji 12. v Franciji 18., na Nizozemskem 14., v Nemčiji 10. in v Španiji 2. [prav tako je predstavljen seznam koordinatorjev]: predstavnik družbe WDI] – Nemčija; [predstavnik družbe Tréfileurope] – Belgija + Francija; [predstavnik družbe Nédri] – Addtek; [predstavnik družbe DWK] – Avstrija; družba Tycsa- ‚ne!‘“;

–        „[r]azprava o realizirani prodaji v primerjavi s predlagano prodajo (‚estable v propuestas‘) s strani držav (Nizozemska, Nemčija, Avstrija, Švica, Belgija, Francija)“;

–        „[predstavnik družbe Nedri] predloži informacije glede razprav z Italijo, zlasti 4. oktobra, da bi se italijanske proizvajalce prepričalo, naj sodelujejo. Če sodelovanja ne bo, bodo drugi proizvajalci vstopili v Italijo“;

–        „izmenjava informacij o položaju na trgu v Evropi, zlasti v Nemčiji. [Predstavnik družbe Nedri] opozori, da je treba raziskati druge trge pred znižanjem cene ter da imajo Italijani ceno 11.000 lir (s čimer je ‚subvencioniran‘ njihov poceni izvoz) in da bodo poskusili prodati 60.000 ton v Evropo (14.000 na Nizozemsko, 10.000 v Nemčijo, 18.000 v Francijo, 2000 v Španijo, itd.)“;

–        „[z]apiski, odkriti pri družbi Emesa in Tycsa: Sestanek konkurentov za poskus spremljanja trga srednje Evrope; (sestanek kluba Evropa): Razprava o razmerah na trgu v Nemčiji in Evropi. Podrobno se je razpravljalo o cenah več vrst proizvodov v več evropskih državah in določene so bile najnižje cene (v eurih) za leto 2002 za Nizozemsko, Belgijo, Francijo, Avstrijo, Švico, Nemčijo, Španijo in Portugalsko za proizvod (na podlagi premera) z doplačilom v Franciji in Belgiji za manjše kupce. Pojasnilo o povišanju cene, ki ga je treba dati kupcem, je povišanje cene jeklenih vrvi in stroškov energije. Družbi Emesa in Tycsa sta vseeno opozorili, da je dejansko zaračunavanje cen, dogovorjenih za leto 2002, še vedno odvisno od pogajanj, ki jih bo družba Nedri imela z italijanskimi in madžarskimi proizvajalci v zvezi s tem“;

–        „družba Tycsa: [predstavnik družbe Nedri] je v stiku z italijanskimi in madžarskimi proizvajalci glede cen, ki jih je treba spoštovati, [predstavnik družbe Nedri] pa bo obveščal ostale člane kluba. Zapisano je bilo, da bodo cene za (prihajajoče) leto odvisne od rezultatov teh razprav. Vsi udeleženci se strinjajo, da je položaj dober v južni Evropi (Španija, Portugalska, Italija in Grčija), da je slab v srednji Evropi (Nemčija, Nizozemska, Belgija) in da se v Skandinaviji ohranja nivo cen“;

–        „družba Tycsa: udeleženci so prav tako razpravljali o koordinaciji s kupcem Addtek: ‚družba Addtek se je pogovarjala [z nekim drugim konkurentom], da bi se pritožila glede nizkih cen, ker je [drug konkurent] prodajal pod svojo ceno in povedala, da če bo nadaljeval s tako cenovno politiko v prihodnjem letu, ne bodo od skupine Groupe Addtek dobili niti kilograma več‘“;

–        „družba DWK (‚Oktober 2001‘): sestanek z drugimi koordinatorji iz posameznih držav za podroben dogovor o cenah“.

367    Podjetja, ki so bila zastopana na tem sestanku so bile stalne članice in družba Austria Draht.

368    Te informacije izhajajo iz več virov: družbe Nedri, DWK, Tycsa, Emesa in Arcelor España (za zadnjenavedeno iz zapiskov družbe Emesa, predloženih leta 2007) (glej prilogo A.45 k tožbi za zapisnik, ki ga je sestavila družba Tycsa in ki je bil odkrit med pregledom; upravni spis, str. od 240 do 242, za na roko napisane zapiske družbe DWK in prilogo B.15 k odgovoru na tožbo in upravni spis, str. 11660, 28554 in 28555, za zapisnik družne Emesa in zapiske družbe Emesa).

369    Glede na te elemente je bila vsebina sestanka kluba Evropa 27. septembra 2001 očitno protikonkurenčna. Iz zapisnikov sestanka 27. septembra 2001, ki sta jih v času nastanka dejstev sestavila predstavnika družb Emesa in Tycsa, je razvidno, da se je na tem sestanku razpravljalo o izvoznih kvotah, ki jih je treba dodeliti italijanskim proizvajalcem, prodaji in prodaji, ki je predvidena za leto 2002.

370    Prav tako je očitno, da je v enem od zapisnikov, ki ga je sestavila družba Emesa, in v zapisniku, ki ga je sestavila družba Tycsa, zapisana prisotnost družbe Austria Draht na tem sestanku. V zvezi s tem je pomemben zapisnik družbe Tycsa, ki je bil odkrit ob pregledu, ker v njem ni navedeno le ime in funkcije predstavnika družbe Austria Draht, enega od vodilnih, ampak ker so ob tej priložnosti nekatere osebe predstavile svoje namestnike ali navedle, da nadomeščajo svoje predhodnike. V tem zapisniku je tako pojasnjeno, da „je bila družba Austria Draht tam tudi prvič“ („Austria Draht tambien ha estado la primera vez alli“), kar še dodatno potrjuje nezanesljivost izjav družbe Nedri, navedenih v točkah 340, 344 in 350 zgoraj in povzetih v izpodbijanem sklepu glede prisotnosti predstavnika družbe Austria Draht na sestankih kluba Evropa 25. septembra 1997, 14. oktobra 1998 in 9. novembra 1998.

371    Tožeči stranki sta v odgovoru na obvestilo o možnih kršitvah in potem še pred Splošnim sodiščem navedli, da čeprav priznavata prisotnost predstavnika družbe Austria Draht, g. Ro., na tem sestanku, je treba vseeno upoštevati to, da je ta, ko ga je g. T, predstavnik družbe DWK, povabil k sodelovanju pri protikonkurenčnih sporazumih, to odklonil.

372    Ugotoviti je treba, da ta zavrnitev ne izhaja iz dokazov, ki so na voljo, nasprotno od na primer zavrnitve, ki je razvidna iz zapisnika, ki ga je sestavil g. P. iz družbe Emesa, ko je družba Tycsa odgovorila z „NE!“ na seznam koordinatorjev, predlaganih za posamezne države (priloga B.15 k odgovoru na tožbo, str. 257).

373    Poleg tega tožeči stranki trdita, da je g. Ro. sodeloval le na delu sestanka 27. septembra 2001, ker je imel na dan tega sestanka let iz Gradca (Avstrija) v Düsseldorf in je moral sestanek zapustiti ob 13.45 (odhod letala ob 14.50). Tožeči stranki torej izpodbijata to, da so teme, obravnavane v prisotnosti g. Ro, temu omogočile pridobitev informacij o omejevalnem sporazumu in celotnem delovanju.

374    Iz dokazov, ki sta jih predložili tožeči stranki, pa izhaja, da priznavata, da bi g. Ro. lahko bil prisoten na kraju (Drahthaus, v Düsseldorfu) 27. septembra 2001 od 9.35 do 13.45. V tem času je lahko sodeloval na sestanku, za katerega je njegova prisotnost izrecno zapisana v zapisniku, ki ga je sestavila družba Tycsa (glej prilogo 7 k tožbi, str. 51, in upravni spis, str. od 841 do 845).

375    Poleg tega je treba poudariti, da je v zvezi s tem pomembno izvedeti, ali je Komisija glede na dokaze v spisu lahko ugotovila, da obstajajo „indici, ki kažejo na to, da je bila družba Austria Draht občasno vpletena v protikonkurenčne razprave na evropski ravni in da je bila zato […] seznanjena s panevropsko ravnijo omejevalnega sporazuma“.

376    Tako je glede sestanka kluba Evropa 27. septembra 2001.

377    Splošno sodišče pa drugače od Komisije ne meni, da obstaja dovolj dokazov, da je družba Austria Draht sodelovala v klubu Evropa.

378    Poleg zgoraj navedene trditve družbe Tycsa, ene od stalnih članic, da je prvič, da je predstavnik družbe Austria Draht sodeloval na sestanku kluba Evropa (glej točko 371 zgoraj), iz dokazov, ki so na voljo, tudi izhaja, da družba Austria Draht ni bila predvidena kot koordinatorka za Avstrijo in da na podlagi podatkov, ki sta jih v zvezi s tem predložili tožeči stranki, najnižje prodajne cene, ki jih je treba zaračunati leta 2002 v različnih državah, omenjenih na sestanku, ne ustrezajo prodajnim cenam, ki jih je zaračunala družba Austria Draht tega leta in ki so bile precej nižje.

379    Prav tako je očitno, da, kot navajata tožeči stranki, družba Austria Draht ni bila prisotna na nobenem poznejšem sestanku kluba Evropa. To je treba poudariti, ker je na več teh sestankih sodeloval g. C. iz družbe CB in g. G., ki je v obdobju trajanja kršitve, ki se očita družbi Austria Draht, predvsem in v glavnem delal za družbo CB.

380    Tako so imele 10. ali 11. oktobra 2001 v Malpensi (Italija) štiri stalne članice kluba Evropa (družbe Tréfileurope, Nedri, DWK in Tycsa) sestanek s članicami kluba Italia (družbe Redaelli, CB, Itas, ITC, Tréfileurope Italia in SLM), za katerega je Komisija navedla več virov informacij in katerega predmet je bil „integracija z italijanskimi proizvajalci“.

381    Poleg tega so imele stalne članice kluba Evropa 6. novembra 2001 v Düsseldorfu sestanek s članicami kluba Italia (družbe Redaelli, CB, Itas, ITC, in Tréfileurope Italia), za katerega Komisija navaja več virov informacij in katerega predmet so bila „pogajanja o kvotah z italijanskimi proizvajalci“ in „dodelitev kupcev“. Koordinator za Avstrijo, naveden na teh sestankih, je oseba, ki je navedena za sestanek 27. septembra 2001, in sicer predstavnik družbe DWK.

382    Nato so imele 5. in 6. junija 2002 v Düsseldorfu štiri stalne članice kluba Evropa (družbe Tréfileurope, Nedri, WDI in Tycsa) sestanek s članicami kluba Italia (družbe Redaelli, CB in Tréfileurope Italia), za katerega Komisija navaja več virov informacij in katerega predmet so bila „pogajanja o kvotah z italijanskimi proizvajalci“. Podobni sestanki so potekali 1. julija 2002 v Düsseldorfu in 2. julija 2002 v Milanu (Italija) ob prisotnosti g. C. iz družbe CB in g. G.

383    Nobena informacija, ki jo je Komisija navedla v rubrikah v zvezi s temi sestanki v prilogi 2 k izpodbijanemu sklepu, ne vključuje družbe Austria Draht. Če bi družba Austria Draht sodelovala v klubu Evropa od svoje udeležbe na sestanku, ki je potekal v Düsseldorfu 27. septembra 2001, bi kateri od šestih proizvajalcev, ki so bili stalni člani kluba Evropa in ki so v upravnem postopku vsi sodelovali s Komisijo, vsekakor lahko dokazal tako udeležbo, kar pa v obravnavani zadevi ni podano.

384    Poleg tega ni mogoče trditi, da je g. G., ko je bil na sestanku kluba Evropa skupaj z g. C. iz družbe CB, da bi razpravljali o izvozni kvoti, ki jo je treba dodeliti glavnim italijanskim proizvajalcem za zmanjšanje konkurenčnega pritiska, ki so ga izvajali zunaj Italije, z družbo Austria Draht tvoril gospodarsko enoto. To vprašanje namreč očitno ne spada v nalogo zastopanja, ki jo je družba Austria Draht zaupala svojemu zastopniku v Italiji, kot je bilo to potrjeno na obravnavi glede na odgovore strank na vprašanja, ki jih je v zvezi s tem postavilo Splošno sodišče.

385    Poleg tega noben dokaz v spisu ne omogoča dokazati, da je g. G. družbi Austria Draht posredoval kakršno koli informacijo o vsebini razprav, pri katerih je sodeloval na račun družbe CB (glej točko 171 in naslednje zgoraj).

386    Tako je Komisija v točki 653 obrazložitve izpodbijanega sklepa napačno navedla da „je družba Austria Draht prek g. G. sodelovala na najmanj šestih sestankih, posvečenih širitvi kluba Evropa“, in sicer na sestankih 27. septembra 2001, za katerega prisotnost g. G. ni zapisana, tako kot za g. C. iz družbe CB, medtem ko je potrjena prisotnost vodilne osebe družbe Austria Draht (glej točko 370 zgoraj), 10. in 11. oktobra 2001, 6. novembra 2001, na katerem je bil g. G. imenovan za morebitnega nacionalnega koordinatorja za Italijo skupaj z g. A. (družba Itas) in g. C. (družba CB), 5. in 6. junija 2002, 1. julija 2002 in 2. julija 2002 (glej točko 305 zgoraj).

387    Nazadnje, iz navedenega izhaja, da se Komisija na dokaze, ki jih ima na voljo glede, prvič, sestanka kluba Zürich 9. januarja 1996, in, drugič, sestanka kluba Evropa 27. septembra 2001, ne more sklicevati za dokaz sodelovanja družbe Austria Draht v klubu Evropa – česar ni potrdila, verjetno zaradi prevelike omejenosti in nepovezanosti teh dokazov – ampak kot na „indice, ki kažejo na to, da je bila družba Austria Draht občasno vpletena v protikonkurenčne razprave na evropski ravni in da je bila zato […] seznanjena s panevropsko ravnijo omejevalnega sporazuma“.

388    Čeprav ti indici omogočajo dokazati, da je družba Austria Draht vedela za celovit načrt in torej za panevropsko razsežnost enotne kršitve, vseeno teh ni zelo „veliko“, kot je to potrdila Komisija v izpodbijanem sklepu.

 Dokazi, ki omogočajo dokazati seznanjenost z omejevalnim sporazumom prek zastopnika

389    Na zadnjem mestu tožeči stranki poudarjata, da če bi Splošno sodišče ugotovilo, da je mogoče ravnanje zastopnika družbe Austria Draht v Italiji pripisati tej družbi, seznanjenosti s celotnim mehanizmom ni mogoče upoštevati zaradi tega zastopanja, da se dokaže udeležba družbe Austria Draht pri enotni kršitvi.

390    V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Komisija v izpodbijanem sklepu neutemeljeno ugotovila, da je seznanjenost s celovitim načrtom mogoče pripisati družbi Austria Draht zato, ker je bil g. G. skupaj z g. C. iz družbe CB prisoten na več sestankih kluba Evropa, za katere g. G. ni mogoče šteti za zastopnika družbe Austria Draht, ker za to ni imel odobritve na podlagi pogodbe (glej točke od 379 do 386 zgoraj).

391    Glede sestankov kluba Italia, na katerih se je razpravljalo o klubu Evropa, je prav tako treba navesti, da za večino teh sestankov, zlasti za tiste, na katerih sta družbi Redaelli in Tréfileurope Italija članom kluba Italia predstavili širše smernice kluba Evropa (kot so sestanki 16. decembra 1997, 26. in 27. septembra 2000 ali 12. julija 2001), prisotnost g. G. ni potrjena. To je mogoče pojasniti z dejstvom, da se je g. G. štelo bolj za udeleženca na prodajni ravni in ne na višji ravni odločanja.

392    Vendar se je, kot trdi Komisija, očitno na več sestankih kluba Italia, na katerih je g. G. sodeloval kot zastopnik za Italijo na račun družbe Austria Draht, razpravljalo ne le o domačih vidikih kluba Italia, ampak tudi o njegovem zunanjem vidiku, ki se je nanašal na to, da se glavnim italijanskim proizvajalcem razdeli izvozna kvota v druge evropske države.

393    Tako na primer iz dokazov v zvezi s sestankom kluba Italia 19. septembra 2000, ki so bili preučeni v okviru prvega tožbenega razloga, izhaja, da čeprav se je ta sestanek nanašal na razdelitev kupcev na italijanskem trgu, kar je potencialno zanimalo družbo Austria Draht zaradi prisotnosti njenega zastopnika v Italiji na tem sestanku, je treba opozoriti tudi na izvoz in dejstvo, da je družba SLM želela ostati zunaj kluba Evropa (glej točko 245 zgoraj). V tem okviru je družbi Austria Draht prav tako mogoče pripisati seznanjenost njenega zastopnika v Italiji, kadar spada v okvir gospodarske enote, ki jo tvorita.

394    V takem primeru Komisiji ni treba dokazati, da je naročitelj vedel za protikonkurenčno ravnanje zastopnika. Ob upoštevanju pogodbe in kot v primeru hčerinske družbe, ki je v stoodstotni ali skoraj stoodstotni lasti matične družbe in v primeru uslužbenca, ki deluje na račun svojega delodajalca, se šteje, da zastopnik deluje na račun naročitelja in z njim tvori gospodarsko enoto.

395    Glede na navedeno je treba razlikovati:

–        prvič, sestanke kluba Italia, na katerih je bil prisoten g. G. in na katerih se je razpravljalo ne le o domačih vidikih kluba Italia, ampak tudi o panevropskih vidikih kluba Italia ter na katerih je g. G. nastopal kot predstavnik družbe CB in deloval „na račun“ družbe Austria Draht v Italiji;

–        drugič, sestanke kluba Evropa kot take, na katerih g. G. ni nastopal kot zastopnik družbe Austria Draht v Italiji, ampak nujno kot predstavnik družbe CB, ne da bi to omogočilo dokazati obstoj gospodarske enote med g. G. in družbo Austria Draht.

3.     Ugotovitev glede drugega tožbenega razloga

396    Nazadnje, Komisija je lahko upravičeno ugotovila, da je družba Austria Draht v smislu sodne prakse, navedene v točkah od 116 do 128 zgoraj, zlasti v točkah 120 in 124, sodelovala pri enotni kršitvi, v obravnavani zadevi kompleksni, iz teh razlogov:

–        prvič, družba Austria Draht „je […] sodelovala v klubu Italia prek svojega prodajnega zastopnika v Italiji, […], [g. G.], od 15. aprila 1997 do 19. septembra 2002“ (izpodbijani sklep, točka 769);

–        drugič, čeprav družba Austria Draht ni odgovorna za neposredno udeležbo v klubu Zürich ali klubu Evropa, obstajajo indici, „ki kažejo na to, da je bila družba Austria Draht občasno vpletena v protikonkurenčne razprave na panevropski ravni in je bila zato v zelo zgodnji fazi seznanjena s panevropsko ravnijo omejevalnega sporazuma“ (izpodbijani sklep, točka 652 obrazložitve).

397    Na vpletenost družbe Austria Draht v panevropsko raven omejevalnega sporazuma je prav tako mogoče sklepati iz neposredne udeležbe njenih predstavnikov na sestanku kluba Zürich 9. januarja 1996 in na sestanku kluba Evropa 27. septembra 2001 ter iz informacij, ki jih je pridobil g. G. na sestankih kluba Italia, ki so se nanašali hkrati na domače vidike italijanskega trga in na nekatere panevropske vidike sektorja JPN, obravnavane z vidika akterjev tega trga.

398    Čeprav vseh indicev, ki jih navaja Komisija za dokaz seznanjenosti s panevropsko ravnijo omejevalnega sporazuma, ni mogoče vsakega posamezno šteti za dovolj prepričljive, ti indici skupaj zadostujejo za dokaz seznanjenosti družbe Austria Draht s panevropsko ravnijo omejevalnega sporazuma v pomenu, ki ga je za ta pojem razvila sodna praksa, navedena zgoraj.

399    Drugi tožbeni razlog je torej treba zavrniti.

D –  Tretji tožbeni razlog: elementi, ki jih je treba upoštevati pri presoji sankcije

400    Podredno, če se izkaže, da je družbama voestalpine in Austria Draht mogoče očitati enotno kršitev v smislu, ki ga je opredelila Komisija, ti trdita, da je Komisija storila velike napake pri izračunu globe, ki jima je bila naložena, zlasti ker ni upoštevala postranskosti udeležbe družbe Austria Draht pri omejevalnem sporazumu.

401    Tožeči stranki v okviru tega tožbenega razloga navajata tri vrste očitkov, ki se nanašajo na, prvič, kršitev načel sorazmernosti in enakega obravnavanja, drugič, kršitev nekaterih določb Smernic iz leta 2006, in sicer napačno odmero dodatnega zneska in neupoštevanje olajševalnih okoliščin, povezanih z malomarnostjo ali močno zmanjšanim sodelovanjem pri kršitvi, in, tretjič, kršitev pravice do obrambe in pravice do poštenega postopka.

402    Tretjo vrsto očitkov je treba takoj zavrniti. V zvezi s tem tožeči stranki trdita, da je Komisija s tem, da je prvotni sklep pred iztekom roka za vložitev tožbe dvakrat spremenila, posegla v njuno pravico do obrambe in pravico do poštenega postopka. Poleg tega tožeči stranki opozarjata, da je Komisija v izpodbijanem sklepu očitek v zvezi s sestankom 30. aprila 2002 navedla prvič, v zvezi z njim pa nista imeli možnosti predložiti predhodnih pripomb.

403    Tožeči stranki sta v postopku pred Splošnim sodiščem očitno lahko pridobili kopijo sklepov o spremembi in sta imeli možnost predložiti stališča o teh sklepih, kot izhaja iz točk od 44 do 48 zgoraj. Tožeči stranki se torej ne moreta sklicevati na kršitev pravice do obrambe in pravice do poštenega postopka glede sprememb izpodbijanega sklepa s prvim in drugim sklepom o spremembi.

404    Kar zadeva sklepanje, ki ga je nazadnje sprejela Komisija v izpodbijanem sklepu glede vsebine sestanka 30. aprila 2002, je najprej treba ugotoviti, da ne gre za nov očitek v pravem pomenu besede, ampak za novo razlago dokaza, ki sta ga tožeči stranki že poznali. Poleg tega sprememba analize, ki jo je v zvezi s tem pripravila Komisija, odgovarja na pripombe tožečih strank na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah. Poleg tega je treba poudariti, da sta ti lahko predložili stališča glede te nove analize v okviru te tožbe in da lahko Splošno sodišče po potrebi presodi dokazno vrednost dokazov v zvezi s tem sestankom. V zvezi s tem je torej treba napotiti na točke od 264 do 270 zgoraj, v katerih je Splošno sodišče presodilo o trditvah tožečih strank v zvezi s sestankom 30. aprila 2002.

1.     Kršitev načela sorazmernosti

405    Tožeči stranki trdita, da globa v višini 22 milijonov EUR ni sorazmerna glede na očitke. Globa naj bi bila naložena zaradi ravnanja neizključnega zastopnika v klubu Italia, o katerem družba Austria Draht ni vedela ničesar, in čeprav ji ni očitano sodelovanje pri drugih protikonkurenčnih sporazumih. Poleg tega naj bi ta zastopnik, enako kot drugi udeleženci kluba Italia, izpodbijal dejstvo, da je bila družba Austria Draht zastopana v navedenem klubu, in naj družbe Austria Draht nikakor ne bi bilo mogoče šteti za pomembno članico kluba Italia. Ob upoštevanju tega položaja bi bilo treba tožeči stranki sankcionirati le s simbolično globo. Če simbolična globa ne bi bila ustrezna, bi se pri znesku globe morala upoštevati le prodaja JPN družbe Austria Draht v Italiji in ne prodaja JPN v celotnem EGP. V obravnavani zadevi znaša del globe, povezan s seznanjenostjo s sporazumi na evropski ravni, posamično in celo brez odobritve teh sporazumov, skoraj 19 milijonov EUR. Če bi se upoštevala prodaja v Italiji in se uporabila metoda Komisije, bi morala globa znašati le 3,1 milijona EUR. Poleg tega Komisija ne more upravičiti sorazmernosti globe z navedbo, da se presoja teže nanaša le na kršitev samo in da položaj tožečih strank ne pomeni olajševalne okoliščine v smislu Smernic iz leta 2006. Komisija bi morala upoštevati ravnanje vseh zadevnih podjetij in vlogo pri določanju usklajenih ravnanj. Če se tožečima strankama očita le sodelovanje v klubu Italia, je edini upoštevni trg za izračun globe kvečjemu italijanski trg (tožba, točke od 219 do 233, replika, točke od 79 do 87, 99 in 100).

406    Komisija trdi, da čeprav je edini očitek družbi Austria Draht res „članstvo“ v klubu Italia in zato sodelovanje pri sporazumih, sklenjenih v okviru tega kluba, je družba Austria Draht sodelovala tudi na več sestankih kluba Evropa. Ob upoštevanju geografskega obsega sporazumov kluba Italia in njihove tesne povezanosti s panevropskimi sporazumi naj bi bila družba Austria Draht „udeležena“ pri celotnem omejevalnem sporazumu. Torej naj ne bi bilo nesorazmerno odmero globe utemeljiti s prodajo JPN, uresničeno na evropski ravni, ker sodelovanje ni bilo omejeno na Italijo (odgovor na tožbo, točki 93 in 98, duplika točke od 51 do 54).

407    Za preučitev teh trditev je treba opozoriti na načela, ki se uporabljajo pri določitvi zneska globe, ki jo je treba naložiti za sankcioniranje udeležbe podjetja pri kršitvi konkurenčnega prava.

a)     Sorazmernost sankcije glede na vse okoliščine

408    Iz člena 49(3) Listine o temeljnih pravicah je razvidno, da kazen ne sme biti nesorazmerna s kaznivim dejanjem.

409    V zvezi s tem člen 101(1) PDEU in člen 53(1) Sporazuma EGP izrecno določata, da so nezdružljivi s skupnim trgom vsi sporazumi in usklajena ravnanja, ki neposredno ali posredno določajo nakupne ali prodajne cene ali druge pogoje poslovanja ali omejujejo ali nadzorujejo proizvodnjo ali trge. Take kršitve, zlasti kadar gre za horizontalne omejevalne sporazume, so v sodni praksi opredeljene kot zelo resne, ker neposredno vplivajo na bistvene parametre konkurence na zadevnem trgu (sodba z dne 11. marca 1999, Thyssen Stahl/Komisija, T‑141/94, Recueil, EU:T:1999:48, točka 675).

410    V skladu s členom 23(2) Uredbe št. 1/2003 lahko Komisija naloži globe podjetjem, ki so udeležena pri taki kršitvi, če za vsako podjetje, ki je udeleženo pri kršitvi, globa ne presega 10 % njegovega celotnega prometa v predhodnem poslovnem letu. Člen 23(3) navedene uredbe določa, da se pri določanju višine globe upošteva teža, pa tudi trajanje kršitve.

411    V zvezi s tem iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je treba pri odmeri glob upoštevati vse dejavnike, ki lahko vplivajo na presojo teže zgoraj navedenih kršitev, kot je med drugim vloga, ki jo je posamezna udeleženka imela pri kršitvi, in nevarnost, ki jo take kršitve pomenijo za cilje Unije (glej sodbo z dne 15. marca 2000, Cimenteries CBR in drugi/Komisija, T‑25/95, T‑26/95, od T‑30/95 do T‑32/95, od T‑34/95 do T‑39/95, T‑42/95 do T‑46/95, T‑48/95, od T‑50/95 do T‑65/95, od T‑68/95 do T‑71/95, T‑87/95, T‑88/95, T‑103/95 in T‑104/95, Recueil, EU:T:2000:77, točka 4949 in navedena sodna praksa). Kadar je kršitev storilo več podjetij, je treba presoditi težo sodelovanja vsakega od njih (glej sodbo z dne 8. julija 1999, Hercules Chemicals/Komisija, C‑51/92 P, Recueil, EU:C:1999:357, točka 110 in navedena sodna praksa).

412    Poleg tega je treba dejstvo, da podjetje ni bilo udeleženo pri vseh vidikih omejevalnega sporazuma ali da je imelo pri vidikih, pri katerih je bilo udeleženo, manjšo vlogo, upoštevati pri presoji teže kršitve in po potrebi pri določitvi globe (zgoraj v točki 119 navedeni sodbi Komisija/Anic Partecipazioni, EU:C:1999:356, točka 90, in Aalborg Portland in drugi/Komisija, EU:C:2004:6, točka 86) (glej točko 124 zgoraj).

413    Zlasti v primeru enotne kršitve v smislu kompleksne kršitve, ki združuje vse sporazume in usklajena ravnanja na različnih trgih, na katerih niso prisotni vsi kršitelji in so morda le delno seznanjeni s celovitim načrtom, morajo biti sankcije individualizirane, tako da se morajo nanašati na ravnanja in značilnosti zadevnih podjetij (glej po analogiji sodbo z dne 7. junija 2007, Britannia Alloys & Chemicals/Komisija, C‑76/06 P, ZOdl., EU:C:2007:326, točka 44).

414    V tem okviru načelo sorazmernosti pomeni, da je treba globo določiti sorazmerno glede na elemente, ki jih je treba upoštevati pri presoji objektivne teže kršitve kot take in pri presoji sorazmerne teže glede na udeležbo sankcioniranega podjetja pri kršitvi (v tem smislu in ob upoštevanju razlik med objektivno težo kršitve v smislu točk 22 in 23 Smernic iz leta 2006 in sorazmerno težo glede na udeležbo sankcioniranega podjetja pri kršitvi, ki se presoja glede na okoliščine tega podjetja v smislu točke 27 in naslednjih teh smernic, glej sodbo z dne 27. septembra 2006, Jungbunzlauer/Komisija, T‑43/02, ZOdl., EU:T:2006:270, točke od 226 do 228 in navedena sodna praksa).

415    Tako mora Komisija na področju sankcije, naložene za kršitev konkurenčnega prava v zvezi z omejevalnimi sporazumi, spoštovati individualizacijo kazni glede na kršitev ob upoštevanju posebnega položaja vsakega kršitelja (glej v tem smislu sodbe z dne 15. septembra 2011, Lucite International in Lucite International UK/Komisija, T‑216/06, EU:T:2011:475, točki 87 in 88; z dne 16. septembra 2013, Hansa Metallwerke in drugi/Komisija, T‑375/10, EU:T:2013:475, točka 80, in z dne 14. maja 2014, Donau Chemie/Komisija, T‑406/09, ZOdl., EU:T:2014:254, točka 92). Tako kršitelj, ki ni odgovoren za nekatere elemente enotne kršitve, pri izvajanju navedenih delov ni imel vloge. Zaradi omejenega obsega kršitve, ki je ugotovljena v zvezi z njim, je kršitev konkurenčnega prava nujno manjša kot kršitev, ki je pripisana kršiteljem, ki so bili udeleženi pri vseh delih kršitve.

416    V praksi se individualizacija kazni glede na kršitev izvrši v različnih fazah določanja zneska globe, kot je to v izpodbijanem sklepu.

417    Prvič, Komisija lahko ugotovi značilnost udeležbe podjetja pri kršitvi v fazi presoje objektivne teže enotne kršitve. V obravnavani zadevi so elementi, ki jih je upoštevala v tej fazi, bili, prvič, vsebinska (primer družbe Fundia, ki je sodelovala le pri usklajevanju glede družbe Addtek) ali geografska omejitev (primer družb Socitrel, Socitrel, Fapricela in Proderac, ki so sodelovale samo v klubu España, ki se je nanašal le na Španijo in Portugalsko) udeležbe pri enotni kršitvi, in, drugič, pozna seznanjenost s panevropskim vidikom te kršitve (maj 2001 za zgoraj navedena podjetja).

418    Glede družbe Austria Draht iz točk od 947 do 949 obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je Komisija pri presoji geografskega obsega enotne kršitve zavrnila predlog tožečih strank, naj se ne upošteva vrednost prodaje JPN, opravljene v Španiji in na Portugalskem, ker družba Austria Draht ni bila dejavna v klubu España, z obrazložitvijo, da sta bili ti državi del geografskega obsega kluba Italia.

419    Sklepanje Komisije v zvezi s tem glede tožečih strank temelji, kot je Komisija navedla v vlogah, na presoji teže kršitve kot take, to je na nekaterih dejavnikih, kot so narava enotne kršitve, skupni tržni delež vseh zadevnih strank, geografski obseg in izvajanje splošnega omejevalnega sporazuma (glej točko 22 Smernic iz leta 2006) in ne na presoji posamične udeležbe tega ali onega podjetja pri kršitvi.

420    Drugič, Komisija lahko ugotovi značilnost udeležbe podjetja pri kršitvi v fazi presoje olajševalnih okoliščin, navedenih v točki 29 Smernic iz leta 2006, na podlagi splošne presoje vseh upoštevnih okoliščin (glej točko 27 Smernic iz leta 2006). Čeprav nobeno podjetje, vključno s tožečima strankama, ni uspelo predložiti dokaza, ki ga je zahtevala Komisija, da je bila kršitev storjena iz malomarnosti, je Komisija ugotovila, da je bila vloga družb Proderac in Trame (Emme) precej manjša od vloge drugih udeleženk omejevalnega sporazuma in da jima je zato treba priznati znižanje globe (v obravnavani zadevi 5 %).

421    Komisija pa je ugotovila, da tožeči stranki nista predložili dokaza, da je bila udeležba družbe Austria Draht pri enotni kršitvi precej manjša kot udeležba drugih. Moč dokaza, ki ga zahteva Komisija za zadovoljitev tega merila, je še posebej velika, ker mora podjetje, ki zahteva koristi zaradi take okoliščine, dokazati, da je bilo v obdobju, ko „je bilo [to] udeleženo pri sporazumih, ki pomenijo kršitev, njegovo ravnanje na trgu konkurenčno“.

422    Komisija je v zvezi s tem ugotovila, da številke, ki jih je v zvezi s prodajo v obdobju 1998–2001 (vidik kvot) in obdobju 2001–2002 (vidik cen) predložila družba Austria Draht, ne zadostujejo, ker jih je potrdila le družba Austria Draht, in da občasno nepravilno prikazovanje v zvezi z določenimi cenami, kvotami ali dodeljenimi kupci samo po sebi ne dokazuje, da stranka ni izvajala tajnih sporazumov (izpodbijani sklep, točki 1016 in 1018 obrazložitve).

423    Tretjič, Komisija lahko ugotovi značilnost udeležbe podjetja pri kršitvi v fazi po presoji objektivne teže kršitve ali olajševalnih okoliščin, na katere se sklicujejo zadevna podjetja. V točki 36 Smernic iz leta 2006 je navedeno, da lahko Komisija v nekaterih primerih naloži simbolično globo in da lahko, kot je navedeno v točki 37 teh smernic, zaradi posebnosti posamezne zadeve utemeljeno odstopi od splošne metodologije za določanje glob.

424    V obravnavani zadevi pa Komisija niti v začetni fazi presoje teže kršitve kot take, niti v poznejši fazi razprave o olajševalnih okoliščinah niti v kateri koli drugi fazi ni upoštevala posebnega položaja, ki sta ga zatrjevali tožeči stranki, pri določanju zneska globe.

425    Zato je Komisija ob neobstoju kakršne koli olajševalne okoliščine ali posebne okoliščine za tožeči stranki uporabila enako formulo kot pri sankcioniranju drugih podjetij, ki so bila udeležena pri vseh sestavnih elementih splošnega omejevalnega sporazuma in ne samo pri nekaterih od njih. Ta formula je taka: 19 % vrednosti prodaje JPN zadevnega podjetja v EGP (na podlagi teže kršitve kot take) pomnoženo s številom let in mesecev udeležbe pri kršitvi (trajanje posamične udeležbe družbe Austria Draht pri kršitvi), čemur se prišteje še 19 % vrednosti prodaje JPN zadevnega podjetja v EGP (iz naslova dodatnega zneska).

426    Ker je v primeru tožečih strank rezultat te formule, to je globa v višini 22 milijonov EUR, nižji od 10 % prometa, ki ga je zadevno podjetje ustvarilo v upoštevnem prejšnjem letu pred določitvijo sankcije, je Komisija z izpodbijanim sklepom naložila to sankcijo.

b)     Upoštevanje posebnega položaja tožečih strank

427    Splošno sodišče mora v obravnavani zadevi preučiti, ali je Komisija s sankcioniranjem tožečih strank z globo v višini 22 milijonov EUR, izračunano zlasti ob upoštevanju vse prodaje JPN, ki jo je družba Austria Draht opravila v EGP, objektivne teže kršitve kot take, trajanja udeležbe družbe Austria Draht v klubu Italia prek g. G. in ne da bi navedla kakršno koli olajševalno okoliščino (glej točke od 103 do 115 zgoraj), pravilno presodila okoliščine obravnavane zadeve in s tem izrekla sorazmerno sankcijo glede na enotno kršitev, ki se očita družbi Austria Draht.

 Podrobnosti udeležbe v klubu Italia

428    Glede udeležbe v klubu Italia je mogoče opozoriti na tri ugotovitve za presojo sankcije, naložene družbi Austria Draht, glede na navedbe v okviru prvega tožbenega razloga.

429    Prvič, kot je navedla tudi Komisija, imajo sporazumi, sklenjeni v klubu Italia, geografski obseg, ki presega Italijo. Če izvzamemo italijanski vidik tega kluba, je ta nekaterim podjetjem, trdnemu jedru, ki so ga sestavljale družbe Redaelli, CB, ITC in Itas (prisotne v Italiji) ter družbi Tréfileurope (prisotni v Italiji in drugod v Evropi) in tudi drugim manjšim italijanskim podjetjem (kot je družba SLM), tudi omogočil, da usklajujejo prizadevanja italijanskih proizvajalcev za izvoz in simetrično opredelijo skupno politiko glede na poskuse proizvajalcev drugih evropskih držav (kot so družbe Tycsa, Nedri in DWK, ki so občasno sodelovale v klubu Italia), da omejijo ta prizadevanja s tem, da so italijanskim proizvajalcem predlagali izvozno kvoto za ostalo Evropo.

430    Vendar je treba ugotoviti, da družba Austria Draht, ki ni bila italijanski proizvajalec, ki izvaža v ostalo Evropo, ni bila in ni mogla biti vpletena v dejavnosti članov kluba Italia, ki so se nanašale na usklajevanje njihovih prizadevanj za izvoz. To je treba upoštevati pri presoji zneska sankcije, ki jo je treba naložiti tožečima strankama.

431    Drugič, poudariti je treba, da zastopnik družbe Austria Draht v klubu Italia nikakor ni mogel delovati na račun družbe Austria Draht zunaj okvira dejavnosti, ki so mu bile zaupane, in sicer „izključno zastopstvo za Italijo“ za JPN. Iz spisa je poleg tega razvidno, da je bila narava dejavnosti, ki jo je družba Austria Draht zaupala g. G., članom kluba Italia (kot na primer družbam Tréfileurope, ITC ali CB) povsem poznana.

432    Na podlagi ničesar ni mogoče ugotoviti, da je bilo mogoče šteti, da g. G. lahko zastopa družbo Austria Draht pri dejavnostih zunaj Italije.

433    Tako omejitev je treba upoštevati tudi pri presoji zneska sankcije, ki jo je treba naložiti tožečima strankama, saj ta element tudi omejuje geografski obseg ravnanja g. G. v klubu Italia. Poleg tega je treba navesti, da se je Komisija te omejitve zavedala, saj je ravnanje g. G. v klubu Evropa pripisala samo družbi CB in ne družbi Austria Draht. Tako so v delu v zvezi s „panevropskimi sporazumi: klub Evropa (1997–2000)“ priloge 1.1 k izpodbijanemu sklepu „imena vpletenih zaposlenih“ pri teh sporazumih g. Ra. in g. Ro. za družbo Austria Draht in sklicevanje na g. G. med drugimi osebami za družbo CB. Enako je v prilogi 2 k izpodbijanemu sklepu v zvezi s klubom Evropa. Nasprotno pa je je ime g. G. navedeno v delu v zvezi s „klubom Italia“ v prilogi 1.2 k izpodbijanemu sklepu tako glede družbe Austria Draht (gre za njenega „prodajnega zastopnika za Italijo“) kot za družbo CB (prek družbe Studio Crema).

434    Tretjič, prav tako je treba navesti, da ne glede na to, kaj je lahko počel g. G. v klubu Italia (na račun družbe Austria Draht), Komisija ni dokazala, da je bila družba Austria Draht s tem seznanjena. Noben dokaz v spisu, zlasti, kot priznava Komisija, noben dokument, izmenjan med g. G. in družbo Austria Draht in predložen v odgovor na zahtevo Komisije za informacije ne omogoča dokazati te seznanjenosti.

435    Čeprav je družbi Austria Draht mogoče pripisati ravnanje g. G. v klubu Italia, ker to spada v okvir dejavnosti, ki jih je zastopnik opravljal na račun družbe Austria Draht, ne glede na to, ali je bila družba Austria Draht seznanjena s tem, je tega zastopnika mogoče šteti le za pomožni subjekt družbe CB, kadar ni deloval na račun družbe Austria Draht.

436    V tem okviru je treba ugotoviti, da z vidika dejstev in za potrebe določitve zneska sankcije geografski obseg ravnanja g. G. v klubu Italia ni mogel preseči Italije ob upoštevanju, prvič, omejitve njegove pogodbe o zastopanju, in, drugič, neobstoja kakršnega koli dokaza o tem, da je g. G., kadar ni deloval na račun družbe Austria Draht pri trženju njenih proizvodov v Italiji, tej družbi vseeno posredoval informacije, ki jih je lahko pridobil v klubu Italia glede zunajitalijanskih vidikov tega kluba. Če bi bilo tako, quod non, bi namreč družba Austria Draht lahko vsakič prilagodila delovanje na trgih, na katerih je bila prisotna (na primer na avstrijskem ali pa belgijskem in nizozemskem trgu).

 Neudeležba v klubu Evropa in drugi sporazumi

437    Glede posledic, ki jih je mogoče izpeljati iz občasnega sodelovanja družbe Austria Draht v klubu Evropa, iz preučitve drugega tožbenega razloga izhaja, da le to, da bi družba Austria Draht lahko bila seznanjena s panevropsko ravnijo omejevalnega sporazuma, ne zadostuje za dokaz, da je tako mogoče upoštevati vrednost prodaje, opravljene na teh trgih, za katere nikakor ni dokazano, da je družba Austria Draht na njih delovala protikonkurenčno.

438    Iz izpodbijanega sklepa je namreč jasno razvidno, da Komisija ni ugotovila, da je družba Austria Draht sodelovala v klubu Evropa in prav tako ne tudi pri ostalih delih splošnega omejevalnega sporazuma (glej točke od 460 do 462 zgoraj). „Občasne vpletenosti“, ki izhaja iz „indicev“, ki jih je poleg tega manj kot meni Komisija, in ki je pripeljala do ugotovitve, da je bila družba Austria Draht „zato v zelo zgodnji fazi seznanjena s panevropsko ravnijo omejevalnega sporazuma“, ni mogoče enačiti z dejansko in trajajočo udeležbo v klubu Evropa. V obravnavani zadevi ni mogoče preseči trditve v izpodbijanem sklepu, da družba Austria Draht ni sodelovala v klubu Evropa in še manj v klubu Zürich, klubu España ali pri sporazumu jug.

439    To trditev je poleg tega mogoče utemeljiti z več dokazi iz spisa, ki kažejo na to, da je družba Austria Draht na trgih, razen italijanskega, za katere se ne sklicuje na g. G., želela ostati zunaj vsakršnega usklajevanja glede cen, količin ali kupcev.

440    V zvezi s tem se je poleg drugih elementov mogoče sklicevati na poslovne podatke, ki sta jih posredovali tožeči stranki v odgovor na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, da bi dokazali svoje konkurenčno ravnanje. V obravnavani zadevi je te podatke najprej zavrnila Komisija v izpodbijanem sklepu z obrazložitvijo, da jih je potrdila le družba Austria Draht (izpodbijani sklep, točka 1018 obrazložitve). Komisija bi lahko v dvomu o verodostojnosti informacij, ki jih predloži obtoženi v svojo obrambo glede očitkov, ki jih nanj naslovi upravni organ, enostavno preverila posredovane informacije pri različnih zainteresiranih strankah, tako da bi nanje naslovila zahtevo za informacije. Na splošno je Komisija tudi opozorila, da „občasno nepravilno prikazovanje v zvezi z določenimi cenami in/ali kvotami ali dodeljenimi kupci samo po sebi ne dokazuje, da stranka ni izvajala tajnih sporazumov“ (izpodbijani sklep, točki 1016 in 1018 obrazložitve). Tak razlog pa ne zadostuje za izničenje vsakršne upoštevnosti natančnih in podrobnih podatkov, ki se nanašajo na pomembna obdobja. Ti podatki so upoštevni kot dokazi, ki jih je treba upoštevati za dokaz, da navedeno ravnanje ni bilo tajno.

441    Ugotovitev Komisije, da tožeči stranki nista bili udeleženi pri splošnem omejevalnem sporazumu, glede ne le in izrecno kluba Evropa, ampak posredno in nujno tudi drugih sestavnih elementov tega omejevalnega sporazuma (klub Zürich, klub España, sporazum jug, …) je element, ki bi ga Komisija morala upoštevati pri presoji sankcije, ki jo je treba naložiti tožečima strankama.

2.     Ugotovitev glede kršitve načela sorazmernosti

442    Zato iz navedenega izhaja, da sankcija, naložena tožečima strankama, ni sorazmerna, ker Komisija ni upoštevala posebnega položaja družbe Austria Draht pri sankcioniranju tožečih strank z globo v višini 22 milijonov EUR, izračunano zlasti ob upoštevanju vse prodaje JPN, ki jo je opravila družba Austria Draht v EGP, objektivne teže kršitve kot take, trajanja udeležbe družbe Austria Draht v klubu Italia prek g. G., ne da bi navedla kakršno koli olajševalno okoliščino.

443    Natančneje, sankcija, ki jo je Komisija naložila tožečima strankama, nikakor ne upošteva dejstva, da je družba Austria Draht sodelovala le pri delu enotne kršitve (klub Italia, in to prek g. G.), in za ta del, ker v zvezi s tem ni dokazov, ni mogoče ugotoviti, da so tako cilj kot posledice te udeležbe lahko presegali italijansko ozemlje.

444    Kot izrecno navajata tožeči stranki, se dejstvo, priznano v izpodbijanem sklepu, da družba Austria Draht ni bila udeležena pri vseh sporazumih, ki jih je sankcionirala Komisija, ne odraža v nižji globi. Nasprotno, Komisija je ob potrditvi, da družba Austria Draht ni bila udeležena na evropski ravni omejevalnega sporazuma in ob neobstoju dokazov o protikonkurenčnem ravnanju družbe Austria Draht zunaj italijanskega ozemlja, tožečima strankama naložila globo, izračunano na podlagi prodaje na evropski ravni, tako da je bila tožečima stranka naložena enaka globa, kot bi jima bila naložena, če bi jima bila pripisana udeležba družbe Austria Draht pri vseh delih enotne kršitve.

445    V obravnavani zadevi je načelo sorazmernosti Komisiji nalagalo, da pri izračunu zneska globe, naložene tožečima strankama, upošteva nekatere posebnosti glede položaja družbe Austria Draht, kot so, prvič, ozemeljska omejitev pogodbe o zastopanju g. G., ki je tega pooblaščala, da deluje na račun tožečih strank le glede prodaje v Italiji, in drugič, neobstoj kakršnega koli dokaza, na podlagi katerega bi bilo mogoče dokazati, da je g. G., čeprav se je lahko seznanil z drugimi elementi, kot so elementi v zvezi s prodajo v Italiji, te posredoval družbi Austria Draht, ki bi lahko zato prilagodila ravnanje na trgih JPN, ki niso italijanski.

446    Podjetje, katerega udeležba pri enotni kršitvi je dokazana glede več sestavnih delov tega omejevalnega sporazuma, namreč pripeva več k njegovi učinkovitosti in teži kot pa kršitelj, ki je sodeloval le pri enem od njegovih delov. Zato prvo podjetje stori hujšo kršitev, kot je kršitev, ki jo stori drugo podjetje, kar je treba upoštevati pri določitvi sankcije.

447    Člen 2, točka 5, izpodbijanega sklepa se razglasi za ničen v delu, v katerem je naložena nesorazmerna sankcija družbama voestalpine in voestalpine Wire Rod Austria.

448    Posledice, ki izhajajo iz navedenega, bodo preučene v nadaljevanju v okviru neomejene pristojnosti, ki jo ima Splošno sodišče in katere izvrševanje se zahteva v obravnavani zadevi.

449    V teh okoliščinah ni treba preučiti trditev strank v zvezi z očitkom, ki se nanaša na kršitev načela enakega obravnavanja, ali očitki, ki se nanašajo na kršitev nekaterih določb Smernic iz leta 2006, ki v obravnavani zadevi ne morejo izpodbiti rezultata opravljene presoje.

E –  Izvrševanje neomejene pristojnosti Splošnega sodišča in določitev zneska globe

450    Neomejena pristojnost, ki jo na podlagi člena 229 ES Splošnemu sodišču podeljuje člen 31 Uredbe št. 1/2003, temu sodišču omogoča, da poleg nadzora zakonitosti sankcije, na podlagi katerega je mogoče le zavrniti ničnostno tožbo ali razglasiti ničnost izpodbijanega akta, nadomesti presojo Komisije s svojo in zato izpodbijani akt spremeni, tudi če ga ne razglasi za ničnega, pri čemer pa mora upoštevati vse dejanske okoliščine, zlasti pri spremembi naložene globe, kadar presoja o vprašanju zneska globe (glej v tem smislu sodbi z dne 8. februarja 2007, Groupe Danone/Komisija, C‑3/06 P, ZOdl., EU:C:2007:88, točki 61 in 62, in z dne 3. septembra 2009, Prym in Prym Consumer/Komisija, C‑534/07 P, ZOdl., EU:C:2009:505, točka 86 in navedena sodna praksa).

451    V zvezi s tem je treba navesti, da Splošno sodišče globe ne določi po natančnem aritmetičnem postopku. Poleg tega izračuni Komisije in njene smernice ne zavezujejo Splošnega sodišča, kadar odloča na podlagi neomejene pristojnosti, ampak mora opraviti svojo presojo in pri tem upoštevati vse okoliščine obravnavane zadeve (glej sodbo z dne 5. oktobra 2011, Romana Tabacchi/Komisija, T‑11/06, ZOdl., EU:T:2011:560, točka 266 in navedena sodna praksa).

452    V obravnavani zadevi mora Splošno sodišče pri določitvi zneska globe, namenjene sankcioniranju udeležbe družbe Austria Draht pri enotni kršitvi, upoštevati naslednje okoliščine.

453    Prvič, iz spisa je razviden jasen dokaz, da je družba Austria Draht prek g. G., svojega zastopnika v Italiji, sodelovala na več sestankih kluba Italia, ki so se nanašali na dodelitev kvot in določitev cen na italijanskem trgu. Taki sporazumi se že po njihovih značilnostih štejejo za hujše omejevanje konkurence. To sodelovanje se je začelo 15. aprila 1997 in se je brez večje prekinitve nadaljevalo do dneva, ko je Komisija opravila preglede v prostorih družbe CB, ki je drugo podjetje, za katero je g. G. opravljal naloge.

454    Sodelovanje družbe Austria Draht v klubu Italia prek g. G., ki mu je družba Austria Draht dala pooblastilo za prodajo svojega JPN v Italiji, je bistveni element za presojo sankcije.

455    Drugič, upravičeno je treba šteti, da je bila družba Austria Draht „občasno vpletena“ v protikonkurenčne razprave na panevropski ravni. To jasno izhaja tako iz neposredne udeležbe predstavnika družbe Austria Draht na sestanku kluba Zürich 9. januarja 1996 in sestanku kluba Evropa 27. septembra 2001 kot iz dejstva, da je g. G. z udeležbo na nekaterih sestankih kluba Italia, na katerih je sodeloval na podlagi nalog, ki mu jih je zaupala družba Austria Draht, lahko prišel do informacij, ki se niso nanašale le na domače vidike italijanskega trga, ampak tudi na trge, na katere so izvažali proizvajalci iz Italije, zlasti nemški, španski in francoski trg.

456    Pri presoji sankcije je torej treba upoštevati tudi občasno neposredno ali posredno vpletenost predstavnikov družbe Austria Draht v protikonkurenčne razprave na panevropski ravni.

457    Tretjič, upoštevati je treba tudi dejstvo, da je udeležba pri enotni kršitvi, ki se očita družbi Austria Draht, z nekaterih vidikov posebna.

458    Prvič, najprej je treba navesti, da Komisija ni dokazala, da je družba Austria Draht sodelovala v klubu Zürich, klubu Evropa ali klubu España, ki so bistveni vidiki enotne kršitve. Ta posebnost je še toliko bolj opazna, ker na poslovni ravni družba Austria Draht, drugače od g. G., ni imela resničnega interesa za sodelovanje v klubu Italia. Ob predpostavki, da bi družba Austria Draht sodelovala pri enotni kršitvi, ki jo je opredelila Komisija, sama in ne prek g. G., bi bili namreč njeni poslovni interesi sodelovanje v klubu Evropa, ki je združeval proizvajalce, ki večine svoje prodaje niso opravili v Italiji, proti izvozu proizvajalcev, pretežno iz Italije, na ozemlje Evrope.

459    Vendar na podlagi nobenega dokaza ni mogoče dokazati, da so razpravam, na katerih je lahko sodeloval predstavnik družbe Austria Draht leta 1996 in 2001, sledili drugi sestanki, ki bi omogočili dokazati ne več „občasne vpletenosti“, ampak učinkovito sodelovanje družbe Austria Draht v klubu Evropa. Natančneje in kot primer je treba navesti, da različni dokazi, na katere se sklicuje pred Splošnim sodiščem, nikakor ne omogočajo dokazati, da je družba Austria Draht v Avstriji ravnala protipravno. Nasprotno, tožeči stranki trdita, ne da bi Komisija to prepričljivo izpodbila, da so udeleženci omejevalnega sporazuma to družbo šteli za grožnjo in omejitev za njihovo ravnanje v tej državi članici in tudi v ostalem EGP.

460    V zvezi s tem je očitno, kot je priznala na obravnavi Komisija, da bi se glede na spis, iz katerega izhaja, da je v klubu Evropa sodelovalo šest proizvajalcev (glej točko 69 zgoraj), eden od teh proizvajalcev nujno skliceval na sodelovanje družbe Austria Draht v klubu Evropa, če bi bilo tako.

461    Ugotovitev, da družba Austria Draht in zato družba voestalpine nista sodelovali v klubu Evropa, velja tudi za primer neposrednega sodelovanja družbe Austria Draht v klubu Evropa prek njenih uslužbencev in za primer sodelovanja družbe Austria Draht pri tem delu enotne kršitve prek g. G.

462    Poleg neobstoja dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče prepričljivo dokazati to sodelovanje v času trajanja enotne kršitve, ki se očita družbi Austria Draht, in neuporabe načela domneve nedolžnosti, na katero se lahko sklicujeta tožeči stranki, je namreč treba navesti, prvič, da je Komisija v točki 652 obrazložitve izpodbijanega sklepa izrecno navedla, da družbe Austria Draht ne šteje za odgovorno za neposredno udeležbo v klubu Evropa niti ne v klubu Zürich, ki je deloval pred tem. Drugič, navesti je treba, da je tudi Komisija sama v prilogah 1 in 2 k izpodbijanemu sklepu v zvezi s klubom Evropa ugotovila, da je kršitveno ravnanje, ki se lahko očita g. G. v zvezi s tem klubom, mogoče pripisati družbi CB in ne družbi Austria Draht, kar je mogoče pojasniti z ozemeljsko razmejitvijo dejavnosti, ki jih je družba Austria Draht zaupala g. G.

463    Drugič, g. G. je vsekakor v celotnem trajanju kršitve posle na račun družbe Austria Draht opravljal le za italijanski trg. Ta vidik udeležbe družbe Austria Draht pri enotni kršitvi, ki izhaja iz pogodbe, sklenjene z g. G., sta poleg tega potrdili tožeči stranki v odgovor na vprašanja Splošnega sodišča v zvezi s tem, ne da bi Komisija to prepričljivo izpodbila v stališčih v zvezi s tem.

464    Tretjič, poudariti je treba, da na podlagi nobenega dokaza ni mogoče dokazati, da je družba Austria Draht vedela za kršitveno ravnanje g. G., kar velja tako za italijanski trg, na katerem je g. G. imel pooblastilo za delovanje, kot za druge trge, na katerih nikoli ni sklepal posle na račun družbe Austria Draht.

465    Udeležba družbe Austria Draht pri enotni kršitvi je torej očitno potekala prek g. G., njenega zastopnika v Italiji, ki mu je zaupala opravljanje svojih poslovnih dejavnosti v tej državi, in za katerega ni mogoče ugotoviti, da je družbi Austria Draht posredoval kakršen koli element v zvezi z spoznanji, pridobljenimi zaradi protikonkurenčnega ravnanja. Tak položaj pa vpliva na presojo sankcije.

466    Zato je v glavnem protikonkurenčno ravnanje g. G., za katerega je treba šteti, da ga je izvajal na račun družbe Austria Draht, treba upoštevati pri določitvi zneska globe, ki jo je treba naložiti družbi Austria Draht. Tako kot Komisija tudi Splošno sodišče ocenjuje, da je treba upoštevati tudi občasno vpletenost družbe Austria Draht v protikonkurenčne razprave na panevropski ravni, ne da bi to potrdilo morda pravilno idejo določiti znesek globe na podlagi vse prodaje JPN, ki jo je družba Austria Draht opravila v EGP.

467    Ob upoštevanju teh okoliščin Splošno sodišče meni, da globa v višini 7,5 milijona EUR omogoča učinkovito kaznovanje nezakonitega ravnanja družbe Austria Draht, tako da ni zanemarljiva in je dovolj odvračalna. Vsakršna višja globa ne bi bila sorazmerna glede na kršitev, ki se očita tožečima strankama in o kateri se je presodilo glede na vse okoliščine sodelovanja družbe Autria Draht pri enotni kršitvi.

468    Iz razlogov, navedenih v izpodbijanem sklepu, ki jih poleg tega tožeči stranki ne izpodbijata, je treba ugotoviti, da je družba voestalpine solidarno odgovorna za plačilo te globe.

469    Glede na navedeno je treba, prvič, razglasiti za ničen člen 2, točka 5, izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je tožečima strankama naložena nesorazmerna globa za sankcioniranje udeležbe družbe Austria Draht pri enotni kršitvi od 15. aprila 1997 do 19. septembra 2002, drugič, znižati globo, solidarno naloženo tožečima strankama, z 22 milijonov EUR na 7,5 milijona EUR, in tretjič, v preostalem tožbo zavrniti.

 Stroški

470    Člen 134(3) Poslovnika določa, da če vsaka stranka uspe samo deloma, nosi vsaka svoje stroške. Vendar lahko Splošno sodišče, če se zdi to glede na okoliščine v zadevi upravičeno, odloči, da ena stranka poleg svojih stroškov nosi tudi del stroškov druge stranke.

471    V okoliščinah obravnavane zadeve glede na občutno znižanje zneska globe, ki jo je Komisija naložila tožečima strankama, je treba odločiti, da Komisija nosi svoje stroške in dve tretjini stroškov tožečih strank, ki tako nosita tretjino svojih stroškov.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (šesti senat)

razsodilo:

1.      Člen 2, točka 5, Sklepa Komisije C(2010) 4387 final z dne 30. junija 2010 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva COMP/38.344 – Jeklo za prednapenjanje), ki je bil spremenjen s Sklepom Komisije C(2010) 6676 final z dne 30. septembra 2010 in s Sklepom Komisije C(2011) 2269 final z dne 4. aprila 2011, se razglasi za ničen.

2.      Znesek globe, solidarno naložen voestalpine AG in voestalpine Wire Rod Austria GmbH, se zniža z 22 milijonov EUR na 7,5 milijona EUR.

3.      V preostalem se tožba zavrne.

4.      Evropska komisija nosi svoje stroške in dve tretjini stroškov voestalpine in voestalpine Wire Rod Austria.

5.      Voestalpine in voestalpine Wire Rod Austria nosita tretjino svojih stroškov.

S. Frimodt Nielsen F. Dehousse A. M. Collins

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 15. julija 2015.

Kazalo

Predmet spora

Dejansko stanje

I –  Sektor, ki je predmet postopka

A –  Proizvod

B –  Struktura ponudbe

C –  Struktura povpraševanja

D –  Trgovina v Evropski uniji in EGP

II –  Voestalpine in Austria Draht

III –  Upravni postopek

A –  Prva prijava za prizanesljivost in imuniteta, odobrena družbi DWK

B –  Preiskave in zahteve za informacije

C –  Druge prijave za prizanesljivost in odgovori Komisije

D –  Uvedba postopka in obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah

E –  Vpogled v spis, zaslišanje in zmožnost prispevanja

F –  Dodatne zahteve za informacije

IV –  Izpodbijani sklep

Postopek in predlogi strank

Pravo

A –  Uvodne ugotovitve

1.  Vsebina izpodbijanega sklepa

a)  Deli omejevalnega sporazuma in opis značilnosti enotne kršitve

b) Elementi, ugotovljeni glede družb Austria Draht in voestalpine

Pogodba z g. G.

a)  Klub Italia (od 15. aprila 1997 do 19. septembra 2002)

Klub Evropa in panevropski sistem

c) Naslovniki izpodbijanega sklepa in posamično trajanje odgovornosti

Položaj družbe Austria Draht

Položaj družbe voestalpine

d) Izračun globe, naložene družbama voestalpine in Austria Draht

2.  Načela

a)  Dokaz o obstoju in trajanju kršitve

b)  Pojem enotne kršitve v smislu kompleksne kršitve

c)  Pojem distanciranja v primeru sodelovanja na sestanku

B –  Prvi tožbeni razlog: Komisija je napačno ugotovila, da sta tožeči stranki sodelovali pri sestavnem delu enotne kršitve prek njunega zastopnika v Italiji

1.  Pripis ravnanja zastopnika naročitelju

a)  Pogoji za pripis ravnanja zastopnika naročitelju

b)  Pogodba o zastopanju in prevzemanje gospodarskega tveganja

c)  Vpliv dvojnega zastopanja, ki ga izvršuje zastopnik

d)  Neobstoj nadzora, seznanjenosti ali odobritve

2.  Dokazi o kršitvenem ravnanju zastopnika

a)  Sestanek 15. aprila 1997

b)  Sestanek 24. junija 1997

c)  Sestanek 11. marca 1998

d)  Sestanek 30. marca 1998

e)  Sestanek 18. maja 1998

f)  Sestanek 19. oktobra 1998

g)  Sestanek 18. januarja 1999

h)  Sestanek 14. decembra 1999

i)  Sestanek 12. januarja 2000

j)  Sestanek 19. septembra 2000

k)  Sestanek 10. junija 2001

l)  Sestanek 23. oktobra 2001

m)  Sestanek 11. januarja 2002

n)  Sestanek 30. aprila 2002

o)  Drugi sestanki in dokumenti, navedeni v izpodbijanem sklepu

3.  Različne izjave, na katere se sklicujejo tožeče stranke

4.  Trajanje kršitve, ki se očita družbi Austria Draht

Ugotovitev glede prvega tožbenega razloga

C –  Drugi tožbeni razlog: Komisija naj bi neupravičeno ugotovila, da sta bili tožeči stranki udeleženi pri enotni kršitvi, ki je med drugim združevala klub Italia in klub Evropa

1.  Udeležba pri delu enotne kršitve

2.  Seznanjenost s panevropsko ravnijo omejevalnega sporazuma

a)  Dokazi, navedeni v izpodbijanem sklepu

b)  Preučitev dokazov, navedenih v izpodbijanem sklepu

Dokazi v zvezi s klubom Zürich

–  Sestanek 28. maja 1995

–  Sestanek 9. januarja 1996

Dokazi v zvezi s klubom Evropa

–  Sestanek 14. oktobra 1998

–  Sestanek 9. novembra 1998

–  Sestanek 28. februarja 2000

–  Sestanek 27. septembra 2001

Dokazi, ki omogočajo dokazati seznanjenost z omejevalnim sporazumom prek zastopnika

3.  Ugotovitev glede drugega tožbenega razloga

D –  Tretji tožbeni razlog: elementi, ki jih je treba upoštevati pri presoji sankcije

1.  Kršitev načela sorazmernosti

a)  Sorazmernost sankcije glede na vse okoliščine

b)  Upoštevanje posebnega položaja tožečih strank

Podrobnosti udeležbe v klubu Italia

Neudeležba v klubu Evropa in drugi sporazumi

2.  Ugotovitev glede kršitve načela sorazmernosti

E –  Izvrševanje neomejene pristojnosti Splošnega sodišča in določitev zneska globe

Stroški

* Jezik postopka: nemščina.