Zadeva T-1/10

Polyelectrolyte Producers Group GEIE (PPG) in SNF SAS

proti

Evropski agenciji za kemikalije (ECHA)

„Ničnostna tožba – REACH – Opredelitev akrilamida kot snovi, ki vzbuja veliko skrb – Akt, zoper katerega ni pravnega sredstva – Nedopustnost“

Povzetek sklepa

Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke – Pripravljalni ukrepi – Izključitev – Odločba Evropske agencije za kemikalije (ECHA) o opredelitvi akrilamida kot snovi, ki vzbuja veliko skrb – Akt, ki nima pravnih učinkov – Nedopustnost

(člen 263 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1907/2006, člena 57 in 59)

Tožba za razglasitev ničnosti se lahko vloži zoper vse določbe, ki jih sprejmejo institucije, organi, uradi ali agencije Unije in ki imajo pravne učinke, in sicer ne glede na njihovo naravo ali obliko. Kadar gre za akte ali odločbe, sprejete v večstopenjskem postopku, zlasti na koncu internega postopka, je te načeloma mogoče izpodbijati le, če gre za ukrepe, ki na koncu tega postopka dokončno določajo stališče zadevne institucije, organa, urada ali agencije Unije. Iz tega je razvidno, da predhodni ali izključno pripravljalni ukrepi ne morejo biti predmet ničnostne tožbe.

Tožbo za razglasitev ničnosti odločbe Evropske agencije za kemikalije (ECHA), s katero je bil na podlagi člena 59 Uredbe št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) akrilamid opredeljen kot snov, ki vzbuja veliko skrb in ustreza merilom iz člena 57 te uredbe, je treba razglasiti za nedopustno, ker takrat, ko je bilo treba presojati pogoje za dopustnost tožbe, in sicer, ko je bila vložena vloga, ta odločba ni imela pravnih učinkov za tretje osebe.

Postopek iz člena 59 Uredbe št. 1907/2006, v katerem se opredelijo snovi, ki izpolnjujejo merila iz člena 57 te uredbe, in sestavi seznam snovi kandidatk, namreč poteka v več stopnjah. Čeprav je v zvezi s tem res, da iz besede „vključi“ iz člena 59(8) te uredbe izhaja, da organ ECHA, odgovoren za vključitev snovi na seznam snovi kandidatk, nima nobene diskrecijske pravice v zvezi s to vključitvijo in da samodejno sledi soglasju Odbora držav članic, je prav tako res, da preden se snov vključi na seznam snovi kandidatk v skladu s to določbo, akt, s katerim se na podlagi postopka iz člena 59 te uredbe neka snov opredeli kot snov, ki vzbuja veliko skrb, nima pravnih učinkov za tretje osebe.

Prvič, obveznost predložitve informacij, ki izhaja iz akta, ki izhaja iz postopka iz člena 59 Uredbe št. 1907/2006, določena v členih 7(2), 31(1)(c) in (3)(b) ter 33(1) in (2) te uredbe, se namreč po eni strani nanaša na snovi, opredeljene v skladu s členom 59(1) te uredbe, in po drugi strani na snovi, ki so vključene na seznam snovi kandidatk ali so na njem navedene. Iz Uredbe št. 1907/2006 ne izhaja, da je bil zakonodajalčev namen, da osebe, ki jih ta obveznost zadeva, to izpolnijo na različnih stopnjah postopka iz člena 59 te uredbe. Nasprotno, iz naslova člena 59 te uredbe izhaja, da je dejanska funkcija postopka iz tega člena dokončna opredelitev snovi, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 57 te uredbe. Iz odstavka 1 člena 59 te uredbe, kjer se v zvezi s postopkom opredelitve snovi sklicuje na odstavke od 2 do 10 tega člena, izhaja, da je vključitev snovi na seznam snovi kandidatk iz odstavka 8 tega člena sestavni del tega postopka. Sklicevanje po eni strani na snovi, opredeljene v skladu s členom 59(1) te uredbe, in po drugi strani na snovi, ki so vključene na seznam snovi kandidatk ali so na njem navedene, torej ne more ustrezati različnim stopnjam postopka opredelitve snovi, tako da ta obveznost ne more obstajati, preden je snov dejansko vključena na seznam snovi kandidatk.

Drugič, če ECHA ne prejme ali ne da nobenih pripomb o predlogu za opredelitev snovi kot snovi, ki vzbuja veliko skrb, to snov vključi na seznam snovi kandidatk (člen 59(6) Uredbe št. 1907/2006). V takem primeru ni faze opredelitve v postopku opredelitve na podlagi člena 59 te uredbe, ki jo posebej obravnava ločen organ ECHA, kot je Odbor držav članic, ali ločena institucija, kot je Komisija, v skladu z odstavkoma 8 in 9 tega člena. Ker pa trenutek, ko akt, s katerim se na podlagi člena 59 te uredbe neka snov opredeli kot snov, ki vzbuja veliko skrb, povzroči pravne učinke, ne more biti odvisen od tega, ali so država članica, ECHA ali zainteresirana stranka predložile pripombe, ima lahko ta akt pravne učinke šele od vključitve snovi na seznam snovi kandidatk.

(Glej točke od 39 do 41, 43, od 46 do 48 in 51.)