SODBA SODIŠČA (deseti senat)
z dne 19. oktobra 2017(*)
„Predhodno odločanje – Direktiva 2001/23/ES – Člen 1(1) – Prenos podjetja ali obrata – Ohranjanje pravic delavcev – Obveznost pridobitelja, da prevzame delavce – Storitve nadzorovanja in varovanja, ki jih izvaja podjetje – Javni razpis – Oddaja naročila drugemu podjetju – Neprevzem osebja – Nacionalna določba, ki iz pojma ,prenos podjetja ali obrata‘ izključuje primer, v katerem gospodarski subjekt izgubi stranko, ker je bilo naročilo o opravljanju storitev oddano drugemu subjektu“
V zadevi C‑200/16,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Supremo Tribunal de Justiça (vrhovno sodišče, Portugalska) z odločbo z dne 4. aprila 2016, ki je na Sodišče prispela 12. aprila 2016, v postopku
Securitas – Serviços e Tecnologia de Segurança SA
proti
ICTS Portugal – Consultadoria de Aviação Comercial SA,
Arthurju Georgeu Resendesu in drugim,
SODIŠČE (deseti senat),
v sestavi A. Borg Barthet (poročevalec) v funkciji predsednika senata, M. Berger, sodnica, in F. Biltgen, sodnik,
generalni pravobranilec: E. Tanchev,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za ICTS Portugal – Consultadoria de Aviação Comercial SA A. L. Santos, odvetnik,
– za portugalsko vlado L. Inez Fernandes, M. Figueiredo in L. C. Oliveira, agenti,
– za finsko vlado H. Leppo, agentka,
– za Evropsko komisijo M. França in M. Kellerbauer, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 1(1)(a) Direktive Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 98).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Securitas – Serviços e Tecnologia de Segurança SA (v nadaljevanju: Securitas) na eni strani ter družbo ICTS Portugal – Consultadoria de Aviação Comercial SA (v nadaljevanju: ICTS), A. G. Resendesom in šestnajstimi drugimi nekdanjimi delavci družbe ICTS na drugi strani, ker družba Securitas ni hotela priznati, da so bila delovna razmerja med temi delavci in družbo ICTS s prenosom obrata prenesena na družbo Securitas.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 V uvodni izjavi 3 Direktive 2001/23 je navedeno:
„Predvideti je treba varovanje delavcev v primeru, ko se spremeni delodajalec, in zlasti zagotoviti, da se njihove pravice ohranijo.“
4 V uvodni izjavi 8 te direktive je navedeno:
„Zaradi pravne varnosti in preglednosti je bilo treba pravni koncept prenosa pojasniti glede na pravno [sodno] prakso Sodišča. Tako pojasnjevanje ni spremenilo področja uporabe Direktive 77/187/EGS, kakor ga razlaga Sodišče.“
5 Člen 1(1)(a) in (b) Direktive 2001/23 določa:
„(a) Ta direktiva se uporablja za vsak prenos podjetja, obrata ali dela podjetja ali obrata na drugega delodajalca, ki je posledica pogodbenega prenosa ali združitve.
(b) Ob upoštevanju pododstavka (a) in nadaljnjih določb tega člena se za prenos v smislu te direktive šteje prenos gospodarske enote, ki ohrani svojo identiteto, se pravi organiziranega skupka virov, katerega cilj je opravljanje [nadaljevanje] gospodarske dejavnosti, ne glede na to, ali je ta dejavnost glavna ali stranska.“
6 Člen 3(1), prvi pododstavek, Direktive 2001/23 določa:
„Pravice in obveznosti odsvojitelja, ki izhajajo iz na dan prenosa obstoječe pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja, se na podlagi takega prenosa prenesejo na pridobitelja.“
Portugalsko pravo
Zakonik o delovnih razmerjih
7 Člen 285 codigo do trabalho (zakonik o delovnih razmerjih), potrjenega z zakonom št. 7/2009 z dne 12. februarja 2009, določa:
„1. Pri prenosu lastništva podjetja, obrata ali njunega dela, ki pomeni gospodarsko enoto, na kakršni koli podlagi se na pridobitelja prenese status delodajalca v pogodbah o zaposlitvi zadevnih delavcev, pa tudi odgovornost za plačilo globe, naložene za kršitve delovnega prava.
2. Odsvojitelj v letu po prenosu solidarno odgovarja za obveznosti, ki so nastale pred prenosom.
3. Določbe iz prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za prenos, odtujitev ali ponovni prevzem poslovanja podjetja, obrata ali gospodarske enote, pri čemer v primeru odtujitve ali ponovnega prevzema solidarno odgovarja tisti, ki je podjetje upravljal prej.
4. Določbe iz prejšnjih odstavkov se ne uporabljajo za delavca, ki ga je odsvojitelj pred prenosom premestil v drug obrat ali gospodarsko enoto v skladu z določbami člena 194, vendar ga je ohranil kot zaposlenega, z izjemo odgovornosti pridobitelja na področju plačila glob, naloženih za kršitve delovnega prava.
5. Šteje se, da je gospodarska enota organiziran skupek virov, katerega cilj je opravljanje glavne ali stranske gospodarske dejavnosti.
6. Kršitev odstavkov 1 in 3, prvi del, se šteje za hud prekršek.“
Kolektivna pogodba
8 Določilo št. 13 kolektivne pogodbe, sklenjene leta 2011 med Associação de Empresas de Segurança Privada (združenje podjetij za zasebno varovanje), Associação Nacional das Empresas de Segurança (nacionalno združenje podjetij za varovanje) in Sindicato dos Trabalhadores dos Serviços de Portaria, Vigilância, Limpeza, Domésticas e Atividades Diversas (sindikat delavcev, ki opravljajo storitve nadzorovanja, varovanja, čiščenja, pomoči v gospodinjstvu in druge dejavnosti) ter drugimi sindikati, objavljene v Boletim do Trabalho e Emprego (bilten o delu in zaposlovanju) št. 17/2011, določa:
„1. Pri prenosu lastništva podjetja, obrata ali njunega dela, ki pomeni gospodarsko enoto, na kakršni koli podlagi se na pridobitelja prenese status delodajalca v pogodbah o zaposlitvi zadevnih delavcev.
2. Pojem prenosa podjetja ali obrata ne vključuje primera, v katerem gospodarski subjekt izgubi stranko, ker je bilo naročilo o opravljanju storitev oddano drugemu subjektu.“
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
9 A. G. Resendes in šestnajst drugih oseb so kot delavci družbe ICTS do 14. julija 2013 opravljali naloge nadzorovanja objektov (marina, pristanišče, pomol) družbe Portos dos Açores SA, ki so v Ponti Delgadi (Portugalska), in sicer na podlagi pogodbe, sklenjene med zadnjenavedeno družbo in družbo ICTS.
10 Med drugim so bili zadolženi za nadzorovanje vstopov in izstopov oseb in blaga z uporabo naprav za videonadzor in po postopku, ki jim ga je določila družba ICTS. Njihov delodajalec jim je prav tako priskrbel uniformo in radijsko opremo.
11 Družba Portos dos Açores je 17. januarja 2013 objavila javni razpis za opravljanje storitev nadzorovanja in preventivnega varovanja njenih objektov v Ponti Delgadi. Naročilo je bilo 17. aprila 2013 dodeljeno družbi Securitas.
12 Delavci družbe ICTS pred predložitvenim sodiščem trdijo, da jih je družba ICTS 17. junija 2013 pisno obvestila, da bodo po dodelitvi navedenega naročila družbi Securitas z učinkom od 15. julija 2013 njihove pogodbe o zaposlitvi od istega dne prenesene na to družbo.
13 Delavec družbe ICTS je 14. julija 2013, potem ko je od svojega delodajalca prejel navodila v tem smislu, delavcu družbe Securitas predal radijsko opremo, ki so jo uporabljali delavci družbe ICTS v objektih družbe Portos dos Açores. Družba Securitas je nato to opremo predala družbi Portos dos Açores.
14 Družba Securitas je začela svoje dejavnosti nadzorovanja in varovanja izvajati 15. julija 2013. Varnostnikom, ki so bili določeni za izvajanje teh dejavnosti, je predala svojo radijsko opremo ter enaka oblačila z logotipom podjetja.
15 Družba Securitas je A. G. Resendesa in šestnajst drugih zadevnih oseb prav tako obvestila, da niso del njenega osebja in da je njihov delodajalec še vedno družba ICTS. Zato so ti pri Tribunal do Trabalho de Ponta Delgada (delovno sodišče v Ponti Delgadi, Portugalska) vložili tožbe proti družbama Securitas in ICTS, s katerimi so zahtevali, naj se družbi Securitas oziroma, podredno, družbi ICTS naloži, da mora priznati, da spadajo k njenemu osebju, in da jim mora izplačati plače skupaj z zamudnimi obrestmi od 15. julija 2013 ali, za tri od njih, odškodnino za nezakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi.
16 To sodišče je tem tožbam ugodilo. Menilo je, da je bil med družbama opravljen prenos obrata in da so bile pogodbe o zaposlitvi nekdanjih delavcev družbe ICTS prenesene na družbo Securitas. Zato je štelo, da družba Securitas ni zakonito odpovedala pogodbe o zaposlitvi teh delavcev, in ji naložilo, da mora večini zadevnih oseb omogočiti vrnitev na delo ter jim izplačati različne terjatve iz naslova plač in odškodnin.
17 Družba Securitas je zoper to sodbo vložila pritožbo pri Tribunal da Relação de Lisboa (višje sodišče v Lizboni, Portugalska), ki je potrdilo prvostopenjsko sodbo.
18 Družba Securitas je zato pri Supremo Tribunal de Justiça (vrhovno sodišče, Portugalska) vložila izredno revizijo. To sodišče se v bistvu sprašuje, ali nadomestitev družbe ICTS z družbo Securitas za dejavnost nadzorovanja in varovanja, izvajano na objektih družbe Portos dos Açores, in sicer po dodelitvi naročila storitev družbi Securitas, spada pod pojem „prenos podjetja [ali] obrata“ v smislu člena 1(1)(a) Direktive 2001/23.
19 V teh okoliščinah je Supremo Tribunal de Justiça (vrhovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali gre v primeru iz spisa za prenos podjetja ali obrata, v katerem je treba šteti, da je bilo podjetje […] ICTS preneseno na podjetje […] SECURITAS po opravljenem javnem razpisu, pri čemer je bilo […] družbi SECURITAS, ki je zmagala na tem razpisu, oddano naročilo glede storitev nadzorovanja in varovanja, ki naj bi se opravljale v pristanišču Ponta Delgada na otoku São Miguel, Azori (Portugalska), za prenos gospodarske enote v smislu člena 1 Direktive 2001/23?
2. Ali gre v primeru iz spisa zgolj za nasledstvo podjetij, ki si konkurirajo, ker je bilo javno naročilo storitev oddano podjetju, ki je zmagalo na javnem razpisu [v zvezi s tem naročilom], in je ta primer zato izvzet iz pojma ,prenos podjetja [ali] obrata‘ v smislu [te] direktive?
3. Ali je določilo št. 13(2) kolektivne pogodbe, ki je bila sklenjena med združenjem podjetij za zasebno varovanje, nacionalnim združenjem podjetij za varovanje in sindikatom delavcev, ki opravljajo storitve nadzorovanja, varovanja, čiščenja, pomoči v gospodinjstvu in druge dejavnosti, ter drugimi sindikati, v katerem je določeno, da ,pojem prenosa podjetja ali obrata ne vključuje primera, v katerem gospodarski subjekt izgubi stranko, ker je bilo naročilo o opravljanju storitev oddano drugemu subjektu‘, v nasprotju s pravom Unije v zvezi z opredelitvijo prenosa podjetja ali obrata, ki izhaja iz Direktive 2001/23?“
20 S sklepom predsednika Sodišča z dne 24. maja 2016 je bil predlog predložitvenega sodišča, da se za to zadevo uporabi hitri postopek iz člena 105(1) Poslovnika Sodišča, zavrnjen.
Vprašanja za predhodno odločanje
Prvo in drugo vprašanje
21 Predložitveno sodišče s prvim in drugim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 1(1)(a) Direktive 2001/23 razlagati tako, da položaj, v katerem je naročnik odpovedal pogodbo o opravljanju storitev nadzorovanja in varovanja svojih objektov, sklenjeno z nekim podjetjem, nato pa za izvajanje te storitve sklenil novo pogodbo z drugim podjetjem, ki je odklonilo prevzem delavcev prvega podjetja, spada pod pojem „prenos podjetja [ali] obrata“ v smislu te določbe.
22 Člen 1(1)(a) Direktive 2001/23 določa, da se ta direktiva uporablja za vsak prenos podjetja, obrata ali dela podjetja ali obrata na drugega delodajalca, ki je posledica pogodbenega prenosa ali združitve.
23 V zvezi s tem je treba spomniti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča področje uporabe Direktive 2001/23 obsega vse primere spremembe – v okviru pogodbenih razmerij – fizične ali pravne osebe, ki je odgovorna za obratovanje podjetja in prevzema obveznosti delodajalca do zaposlenih v podjetju. Tako za uporabo Direktive 2001/23 ni nujno, da med odsvojiteljem in pridobiteljem obstaja neposredno pogodbeno razmerje, saj se prenos lahko opravi s posredovanjem tretje osebe (glej zlasti sodbi z dne 7. marca 1996, Merckx in Neuhuys, C‑171/94 in C‑172/94, EU:C:1996:87, točki 28 in 30, in z dne 20. novembra 2003, Abler in drugi, C‑340/01, EU:C:2003:629, točka 39).
24 Iz tega sledi, da neobstoj pogodbene vezi med podjetjema, ki jima je bilo zaporedoma zaupano upravljanje nadzorovanja in varovanja pristaniških objektov, ne vpliva na odgovor na vprašanje, ali se Direktiva 2001/23 uporablja za položaj, kot je ta v postopku v glavni stvari.
25 Poleg tega je treba opozoriti, da je v skladu s členom 1(1)(b) Direktive 2001/23 uporaba te direktive pogojena tudi s tem, da se prenos nanaša na „gospodarsko enoto, ki ohrani svojo identiteto, se pravi organiziran skupek virov, katerega cilj je opravljanje [nadaljevanje] gospodarske dejavnosti, ne glede na to, ali je ta dejavnost glavna ali stranska“.
26 Da bi bilo mogoče ugotoviti, ali je ta pogoj dejansko izpolnjen, je treba upoštevati vse dejanske okoliščine, ki opredeljujejo zadevni posel, med katerimi so zlasti vrsta zadevnega podjetja ali obrata, to, ali je bil opravljen prenos opredmetenih sredstev, kot so nepremičnine in premičnine, vrednost neopredmetenih sredstev ob prenosu, to, ali je novi delodajalec prevzel večino zaposlenih, morebitni prenos strank ter stopnja podobnosti dejavnosti, ki se opravljajo pred prenosom in po njem, in trajanje morebitne prekinitve teh dejavnosti. Te elemente je treba presojati v okviru ocene vseh okoliščin obravnavanega primera in se jih zato ne sme obravnavati ločeno (glej v tem smislu sodbo z dne 26. novembra 2015, Aira Pascual in Algeposa Terminales Ferroviarios, C‑509/14, EU:C:2015:781, točka 32 in navedena sodna praksa).
27 Natančneje, Sodišče je menilo, da mora nacionalno sodišče pri presoji dejanskih okoliščin, ki opredeljujejo zadevni posel, med drugim upoštevati vrsto podjetja ali obrata, za katerega gre (sodba z dne 26. novembra 2015, Aira Pascual in Algeposa Terminales Ferroviarios, C‑509/14, EU:C:2015:781, točka 33).
28 Iz tega izhaja, da je pomen, ki ga je treba priznati različnim merilom za obstoj prenosa v smislu Direktive 2001/23, nujno odvisen od dejavnosti, ki se opravlja, ali celo od metod proizvodnje ali obratovanja zadevnega podjetja, obrata ali dela obrata (sodba z dne 26. novembra 2015, Aira Pascual in Algeposa Terminales Ferroviarios, C‑509/14, EU:C:2015:781, točka 34).
29 Sodišče je tako razsodilo, da identiteta gospodarske enote v sektorju, ki v glavnem temelji na delovni sili, ne more biti ohranjena, če domnevni pridobitelj ne prevzame bistvenega dela njenih zaposlenih (sodba z dne 26. novembra 2015, Aira Pascual in Algeposa Terminales Ferroviarios, C‑509/14, EU:C:2015:781, točka 35).
30 Kadar pa dejavnost v glavnem temelji na opremi, to, da novo podjetje za opravljanje te dejavnosti ne prevzame nekdanjih delavcev podjetja, kot velja v zadevi iz postopka v glavni stvari, ne zadošča za izključitev obstoja prenosa gospodarske enote, ki ohrani svojo identiteto, v smislu Direktive 2001/23. Drugačna razlaga bi bila namreč v nasprotju z glavnim ciljem navedene direktive, ki je ohranitev pogodb o zaposlitvi delavcev odsvojitelja tudi proti volji pridobitelja (sodba z dne 26. novembra 2015, Aira Pascual in Algeposa Terminales Ferroviarios, C‑509/14, EU:C:2015:781, točka 41).
31 Zato mora predložitveno sodišče ob upoštevanju zgornjih preudarkov in vseh dejanskih okoliščin, ki opredeljujejo zadevni posel iz postopka v glavni stvari, presoditi, ali ga je treba šteti za prenos podjetja v smislu Direktive 2001/23.
32 V ta namen bo moralo zlasti preveriti, ali je družba ICTS za izvajanje dejavnosti nadzorovanja in varovanja na zadevnih objektih na družbo Securitas neposredno ali posredno prenesla opremo ali opredmetena ali neopredmetena sredstva.
33 Navedeno sodišče bo moralo poleg tega preveriti, ali je družbama ICTS in Securitas navedene elemente dala na voljo družba Portos dos Açores. V zvezi s tem je treba spomniti, da dejstvo, da opredmetena sredstva, ki so potrebna za izvajanje dejavnosti iz postopka v glavni stvari in ki jih je prevzel novi podjetnik, niso bila last njegovega predhodnika, temveč mu jih je naročnik le dal na voljo, ne more privesti do izključitve obstoja prenosa podjetja ali obrata v smislu Direktive 2001/23 (sodba z dne 26. novembra 2015, Aira Pascual in Algeposa Terminales Ferroviarios, C‑509/14, EU:C:2015:781, točki 38 in 39). Vendar se mora za namene ugotovitve obstoja prenosa gospodarske enote, ki ohrani svojo identiteto, v smislu Direktive 2001/23 glede na okoliščine primera upoštevati le oprema, ki se dejansko uporablja za opravljanje storitev nadzorovanja, pri čemer so izključeni objekti, ki so predmet teh storitev (sodba z dne 29. julija 2010, UGT-FSP, C‑151/09, EU:C:2010:452, točka 31).
34 Ob upoštevanju zgoraj navedenih preudarkov je treba na prvo in drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 1(1)(a) Direktive 2001/23 razlagati tako, da položaj, v katerem je naročnik odpovedal pogodbo o opravljanju storitev nadzorovanja in varovanja svojih objektov, sklenjeno z nekim podjetjem, nato pa za izvajanje te storitve sklenil novo pogodbo z drugim podjetjem, ki je odklonilo prevzem delavcev prvega podjetja, spada pod pojem „prenos podjetja [ali] obrata“ v smislu te določbe, če je drugo podjetje prevzelo opremo, ki je nujno potrebna za opravljanje navedene storitve.
Tretje vprašanje
35 Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 1(1) Direktive 2001/23 razlagati tako, da nasprotuje nacionalni določbi, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, v skladu s katero pod pojem „prenos podjetja [ali] obrata“ v smislu tega člena 1(1) ne spada primer, v katerem gospodarski subjekt izgubi stranko, ker je bilo naročilo o opravljanju storitev oddano drugemu subjektu.
36 V zvezi s tem je Sodišče že presodilo, da izguba naročila o opravljanju storitev v korist konkurenta sama po sebi ne kaže na obstoj prenosa podjetja ali obrata v smislu Direktive 2001/23 (sodba z dne 11. marca 1997, Süzen, C‑13/95, EU:C:1997:141, točka 16). Vendar nacionalna določba, ki s področja uporabe tega pojma na splošno izključuje primer, v katerem gospodarski subjekt izgubi stranko, ker je bilo naročilo o opravljanju storitev oddano drugemu subjektu, ne dopušča, da bi se upoštevale vse dejanske okoliščine, ki so značilne za zadevni posel.
37 Zato je treba ob upoštevanju, prvič, ustaljene sodne prakse Sodišča, navedene v točkah 26 in 27 te sodbe, in drugič, cilja Direktive 2001/23, ki je – kot izhaja iz uvodne izjave 3 te direktive – varovanje delavcev z zagotovitvijo, da se njihove pravice ohranijo v primeru, ko se spremeni delodajalec, ugotoviti, da je treba člen 1(1) te direktive razlagati tako, da nasprotuje taki nacionalni določbi.
38 V teh okoliščinah je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da je treba člen 1(1) Direktive 2001/23 razlagati tako, da nasprotuje nacionalni določbi, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, v skladu s katero pod pojem „prenos podjetja [ali] obrata“ v smislu tega člena 1(1) ne spada primer, v katerem gospodarski subjekt izgubi stranko, ker je bilo naročilo o opravljanju storitev oddano drugemu subjektu.
Stroški
39 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (deseti senat) razsodilo:
1. Člen 1(1)(a) Direktive Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov je treba razlagati tako, da položaj, v katerem je naročnik odpovedal pogodbo o opravljanju storitev nadzorovanja in varovanja svojih objektov, sklenjeno z nekim podjetjem, nato pa za izvajanje te storitve sklenil novo pogodbo z drugim podjetjem, ki je odklonilo prevzem delavcev prvega podjetja, spada pod pojem „prenos podjetja [ali] obrata“ v smislu te določbe, če je drugo podjetje prevzelo opremo, ki je nujno potrebna za opravljanje navedene storitve.
2. Člen 1(1) Direktive 2001/23 je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni določbi, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, v skladu s katero pod pojem „prenos podjetja [ali] obrata“ v smislu tega člena 1(1) ne spada primer, v katerem gospodarski subjekt izgubi stranko, ker je bilo naročilo o opravljanju storitev oddano drugemu subjektu.
Podpisi