Pritožba, ki jo je 8. junija 2022 vložila Air France-KLM zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 30. marca 2022 v zadevi T-337/17, Air France-KLM/Evropska komisija
(Zadeva C-370/22 P)
Jezik postopka: francoščina
Stranki
Pritožnica: Air France-KLM (zastopnika: A. Wachsmann, M. Blayney, avocats)
Druga stranka v postopku: Evropska komisija
Predlog
Pritožnica Sodišču predlaga, naj:
primarno,
izpodbijano sodbo v celoti razveljavi;
posledično za ničen razglasi Sklep Evropske komisije št. C(2017) 1742 final z dne 17. marca 2017 v zvezi s postopkom izvajanja člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva AT.39258 – letalski tovorni prevoz), v delu, v katerem se nanaša na družbo Air France-KLM SA in razloge, na katerih temelji izrek tega sklepa, kolikor je s tem sklepom družbi Air France-KLM SA naložena globa;
in
podredno, na podlagi člena 261 PDEU zmanjša znesek izrečene globe v višini 307.360.000 EUR, ki je bila solidarno naložena družbi Air France-KLM in družbi Air France SA ter družbi KLM s členoma 3(b) in 3(d) Sklepa Evropske komisije št. C(2017) 1742 final z dne 17. marca 2017 v zvezi s postopkom izvajanja člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva AT.39258 – letalski tovorni prevoz);
v vsakem primeru Evropski komisiji naloži plačilo vseh stroškov, vključno s stroški, ki so družbi Air France-KLM SA nastali pred Splošnim sodiščem.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožba temelji na primarnemu razlogu za razglasitev ničnosti, podrednem razlogu za razglasitev ničnosti in dveh še bolj podrednih razlogih za spremembo sklepa.
Družba Air France-KLM primerno v okviru prvega pritožbenega razloga navaja, da je bil z izpodbijano sodbo napačno potrjen pripis praks družbe Air France in del praks družbe Koninklijke Luchtvaart Maatschappij NV (KLM). Družba Air France-KLM iz tega razloga predlaga razglasitev ničnosti sklepa.
Družba Air France-KLM podredno v okviru drugega pritožbenega razloga trdi, da Splošno sodišče ni pravilno presodilo pristojnosti Komisije za uporabo člena 101 PDEU za vhodne storitve (inbound), torej iz tretje države v EGP. Družba Air France-KLM navaja, da je pri analizi kvalificiranih učinkov podana napačna uporaba prava in da naj bi Splošno sodišče kršilo svojo obveznost obrazložitve. Družba Air France-KLM iz tega razloga predlaga razglasitev ničnosti sklepa.
Družba Air France-KLM še bolj podredno v okviru tretjega pritožbenega razloga navaja, da je Splošno sodišče kršilo svojo obveznost obrazložitve in načelo enakega obravnavanja glede upoštevanja regulativnih ureditev.
Družba Air France-KLM v okviru četrtega in zadnjega pritožbenega razloga trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo z obrnitvijo dokaznega bremena pri ugotovitvi nepretrgane udeležbe družbe Air France pri kršitvi od 7. decembra 1999 do 14. februarja 2006.
____________