Tožba, vložena 26. februarja 2009 - Kadi proti Komisiji

(Zadeva T-85/09)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Yassin Abdullah Kadi (zastopniki: D. Anderson, QC, M. Lester, Barrister, G. Martin, Solicitor)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

Uredba Komisije (ES) št. 1190/2008 naj se razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko;

Komisiji Evropskih skupnosti naj se naloži plačilo stroškov te tožbe.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V obravnavani zadevi tožeča stranka predlaga razglasitev delne ničnosti Uredbe Komisije (ES) št. 1190/2008 z dne 28. novembra 2008 o stoprvi spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani¹, v delu, v katerem je tožeča stranka vključena v seznam fizičnih in pravnih oseb, entitet ter organizacij, katerih sredstva in finančni viri so zamrznjeni v skladu s tem predpisom. Uredbo št. 881/2002 je Sodišče razglasilo za nično v sodbi z dne 3.septembra 2008 v združenih zadevah Kadi in al Barakaat proti Svetu in Komisiji, C-402/05 in C-415/05.²

Tožeča stranka v utemeljitev svojih zahtevkov navaja štiri tožbene razloge.

Prvič, tožeča stranka trdi, da izpodbijana uredba nima zadostne pravne podlage, saj naj bi spreminjala Uredbo št. 881/2002 brez ustreznega odločanja Združenih narodov, ki je po mnenju tožeče stranke prvi pogoj za spremembo te uredbe.

Drugič, tožeča stranka trdi, da izpodbijana uredba krši njegovo pravico do obrambe, in sicer pravico do izjave in pravico do učinkovitega sodnega varstva, ter ne odpravlja kršitev teh pravic, kot jih je ugotovilo Sodišče v sodbi v združenih zadevah C-402/05 in C-415/05. Dalje, tožeča stranka zatrjuje, da izpodbijana uredba ne določa postopka za obveščanje tožeče stranke o dokazih, s katerimi je bila utemeljena odločitev o zamrznitvi njenih sredstev, ali v skladu s katerim bi lahko podal pripombe na te dokaze.

Tretjič, tožeča stranka navaja, da je Komisija s tem, ko ni prepričljivo obrazložila ohranitve zamrznitve sredstev tožeče stranke, kršila svojo obveznost iz člena 253 (ES).

Četrtič, tožeča stranka trdi, da Komisija pri odločanju, ali bo sprejela izpodbijano uredbo ni presodila vseh upoštevnih dejstev in okoliščin ter je zato očitno storila napake pri presoji.

Petič, tožeča stranka trdi, da izpodbijana uredba pomeni neupravičeno in nesorazmerno omejitev njegove lastninske pravice, ki ni utemeljena s prepričljivimi dokazi.

____________

¹ - UL L 322, str. 25.

² - Še neobjavljena v ZOdl.