SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (prvi razširjeni senat)

z dne 16. decembra 2020(*)

„Konkurenca – Koncentracije – Trg zračnega prometa – Sklep o razglasitvi koncentracije za združljivo z notranjim trgom in Sporazumom EGP – Zaveze – Sklep o dodelitvi predhodnih pravic – Napačna uporaba prava – Pojem ustrezne uporabe“

V zadevi T‑430/18,

American Airlines, Inc. s sedežem v Fort Worthu, Teksas (Združene države), ki jo zastopajo J.-P. Poitras, solicitor, J. Ruiz Calzado in J. Wileur, odvetnika,

tožeča stranka,

proti

Evropski komisiji, ki jo zastopajo T. Franchoo, H. Leupold in L. Wildpanner, agenti,

tožena stranka,

ob sodelovanju

Delta Air Lines, Inc. s sedežem v Wilmingtonu, Delaware (Združene države), ki jo zastopajo M. Demetriou, QC, C. Angeli in I. Giles, odvetnika,

intervenientka,

zaradi predloga na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Sklepa Komisije C(2018) 2788 final z dne 30. aprila 2018 o dodelitvi predhodnih pravic družbi Delta Air Lines (Zadeva M.6607 – US Airways/American Airlines),

SPLOŠNO SODIŠČE (prvi razširjeni senat),

v sestavi H. Kanninen, predsednik, M. Jaeger (poročevalec), sodnik, N. Półtorak, O. Porchia in M. Stancu, sodnice,

sodni tajnik: E. Coulon,

izreka naslednjo

Sodbo

 Dejansko stanje

 Sklep o odobritvi združitve in zaveze

1        Družbi US Airways Group, Inc. (v nadaljevanju: US Airways), in AMR Corporation (v nadaljevanju skupaj: stranki, udeleženi v združitvi), pri čemer je drugonavedena matična družba tožeče stranke American Airlines, Inc., sta 18. junija 2013 Evropsko komisijo obvestili o nameravani združitvi.

2        Komisija je menila, da operacija vzbuja resen dvom glede združljivosti z notranjim trgom, kar zadeva povezavo na dolgih letih, in sicer progo
London–Philadelphia med letališčema London Heathrow (Združeno kraljestvo) in Philadelphia International Airport (Združene države).

3        Da bi stranki, udeleženi v združitvi, odgovorili na resen dvom, ki ga je Komisija izrazila glede operacije, sta predlagali zaveze.

4        V zvezi s tem sta stranki, udeleženi v združitvi, 10. julija 2013 predložili prvi predlog zavez (v nadaljevanju: predlog zavez z dne 10. julija 2013).

5        Zastopnik strank, udeleženih v združitvi, je v elektronskem sporočilu, priloženem predlogu zavez, navedel, da ta predlog temelji na novejših zavezah, vključno z zavezami v zadevi COMP/M.6447 – IAG/bmi (v nadaljevanju: zadeva IAG/bmi), v kateri je bil sprejet Sklep Komisije C(2012) 2320 z dne 30. marca 2012 (UL 2012, C 161, str. 2), in zavezami v zadevi COMP/AT.39595 – A++ (v nadaljevanju: zadeva A++), v kateri je bil sprejet Sklep Komisije C(2013) 2836 z dne 23. maja 2013 (UL 2013, C 201, str. 8).

6        Klavzula 1.2.6 zavez v zadevi A++ je določala:

„Sloti, ki jih potencialni novi udeleženec pridobi na podlagi postopka sprostitve slotov, se uporabljajo le za opravljanje storitve, predlagane v ponudbi v skladu s klavzulo 1.3.9, za katero je potencialni novi udeleženec zaprosil za slote, in se ne morejo uporabljati za nobeno drugo progo.“

7        Klavzula 1.11 predloga zavez z dne 10. julija 2013 je določala:

„Sloti, ki jih potencialni novi udeleženec pridobi na podlagi postopka sprostitve slotov, se bodo uporabljali le za opravljanje konkurenčnega zračnega prevoza, predlaganega v ponudbi v skladu s klavzulo 1.24, za katerega je potencialni novi udeleženec zaprosil za slote, in se ne morejo uporabljati za nobeno drugo progo.“

8        Komisija je 12. julija 2013 zavrnila predlog zavez z dne 10. julija 2013, pri čemer je med drugim poudarila, da je treba v navedene zaveze vključiti predhodne pravice.

9        Stranki, udeleženi v združitvi, sta 14. julija 2013 predložili spremenjene zaveze, vendar vanje nista vključili predhodnih pravic, ker sta menili, da to v obravnavani zadevi ni primerno (v nadaljevanju: predlog zavez z dne 14. julija 2013).

10      Klavzula 1.11 predloga zavez z dne 14. julija 2013 je določala:

„Sloti, ki jih potencialni novi udeleženec pridobi na podlagi postopka sprostitve slotov, se bodo uporabljali le za opravljanje konkurenčnega zračnega prevoza v skladu s klavzulo 1.23 in se ne morejo uporabljati za drugo progo, razen za progo LHR-PHL.“

11      Predlogu zavez z dne 14. julija 2013 je bila priložena različica, v kateri je bilo vklopljeno sledenje sprememb (track changes), ki je prikazovalo spremembe, vnesene v predlog zavez z dne 10. julija 2013.

12      Komisija je 15. julija 2013 znova zavrnila zaveze, ki sta jih predlagali stranki, udeleženi v združitvi, in zahtevala, naj se vanje vključijo predhodne pravice, „kakršne“ so bile predlagane v zadevi IAG/bmi. Komisija je menila, da je vključitev predhodnih pravic potrebna za zavrnitev vsakega resnega dvoma, ki ga vzbuja koncentracija.

13      Upoštevni del zavez iz zadeve IAG/bmi je določal:

„1.3 Predhodne pravice na slotih

1.3.1 Praviloma se sloti, ki jih potencialni novi udeleženec pridobi od družbe IAG po koncu postopka sprostitve slotov, uporabljajo le za opravljanje konkurenčnega zračnega prevoza med zadevnima mestoma, v zvezi s katerima je potencialni novi udeleženec pri družbi IAG v okviru postopka sprostitve slotov zaprosil za slote. Sloti se ne morejo uporabljati za drug par mest, razen če je potencialni novi udeleženec opravljal lete med zadevnima mestoma, za kateri so bili ti sloti preneseni, v določenem številu zaporednih celih sezon IATA (obdobje uporabe).

1.3.2 Šteje se, da ima potencialni novi udeleženec predhodne pravice na pridobljenih slotih, kadar je slote v obdobju uporabe primerno uporabljal za zadevni par mest. V zvezi s tem ima potencialni novi udeleženec ob izteku obdobja uporabe pravico uporabiti slote, pridobljene na podlagi teh zavez, izključno za opravljanje prevoza na vseh parih evropskih mest s kratkimi leti ali na opredeljenih parih mest z dolgimi leti (predhodne pravice).

1.3.3 Za ohranitev predhodnih pravic je potrebna odobritev Komisije, ki ji svetuje neodvisni pooblaščenec […].“

14      Klavzula 1.3.5 zavez v zadevi IAG/bmi, ki se nanaša na zlorabo, je bila v isti točki, naslovljeni „Predhodne pravice na slotih“.

15      Ker se je rok, določen za formalno predložitev zavez, iztekel 17. julija 2013, sta stranki, udeleženi v združitvi, 16. julija 2013 predložili pregledane zaveze, ki so med drugim vključevale predhodne pravice (v nadaljevanju: predlog zavez z dne 16. julija 2013). Dokument, poslan Komisiji, je prav tako vseboval različico s sledenimi spremembami, ki so prikazovale spremembe, vnesene v predlog zavez z dne 14. julija 2013.

16      V zvezi z vključitvijo predhodnih pravic v predlagane zaveze je bilo v elektronskem sporočilu, ki je spremljalo predlog zavez z dne 16. julija 2013, navedeno le, da so bile predhodne pravice vključene „skladno z zahtevo“ Komisije.

17      Klavzule od 1.9 do 1.11 predloga zavez z dne 16. julija 2013 so bile prvič vstavljene v navedeni predlog. Določale so:

„1.9 Praviloma se sloti, ki jih potencialni novi udeleženec pridobi po koncu postopka sprostitve slotov, uporabljajo le za opravljanje konkurenčnega zračnega prevoza na zadevnem paru letališč. Sloti se ne morejo uporabljati za drug par mest, razen če je potencialni novi udeleženec opravljal lete brez postanka na paru letališč skladno s ponudbo, predloženo na podlagi klavzule 1.24, v določenem številu zaporednih celih sezon IATA (obdobje uporabe).

1.10 Šteje se, da ima potencialni novi udeleženec predhodne pravice na pridobljenih slotih, kadar je slote v obdobju uporabe primerno uporabljal za par letališč. V zvezi s tem ima potencialni novi udeleženec ob izteku obdobja uporabe pravico uporabiti slote, pridobljene na podlagi teh zavez, za kateri koli par mest (predhodne pravice).

1.11 Za ohranitev predhodnih pravic je potrebna odobritev Komisije, ki ji svetuje neodvisni pooblaščenec, po koncu obdobja uporabe […].“

18      Stranki, udeleženi v združitvi, sta 18. julija 2013 Komisiji predložili obrazec RM v zvezi s predlogom zavez z dne 16. julija 2013 (v nadaljevanju: obrazec RM z dne 18. julija 2013).

19      Podjetja morajo na obrazcu RM, katerega vsebina je določena v Prilogi IV k Uredbi Komisije (ES) št. 802/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 3, str. 88, v nadaljevanju: Izvedbena uredba), navesti podatke in dokumente, ki jih morajo predložiti hkrati s predlogom zavez v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 3, str. 40, v nadaljevanju: Uredba o nadzoru koncentracij).

20      Po posvetovanju z udeleženci na trgu sta se stranki, udeleženi v združitvi, še naprej pogovarjali s Komisijo o predlogu zavez z dne 16. julija 2013 in vanj vnesli nekaj sprememb.

21      Tako sta stranki, udeleženi v združitvi, 25. julija 2013 Komisiji predložili svoje končne zaveze (v nadaljevanju: končne zaveze), 30. julija 2013 pa še obrazec RM v zvezi z njimi (v nadaljevanju: obrazec RM z dne 30. julija 2013).

22      Besedilo klavzul od 1.9 do 1.11 končnih zavez je ostalo enako besedilu predloga zavez z dne 16. julija 2013, kakor je predstavljeno v točki 17 zgoraj.

23      V obrazcu RM z dne 30. julija 2013 je med drugim v oddelku 1, točka 1.1(i), navedeno:

„Zaveza o slotih v bistvu temelji na praksi Komisije v najnovejših zadevah v zvezi z združitvami letalskih prevoznikov, kot je [zadeva] IAG/bmi. Natančneje, da bi bil korektivni ukrep privlačnejši, predlagane zaveze vsebujejo določbe o predhodnih pravicah na slotih, ki sta jih [stranki, udeleženi v združitvi,] sprostili, ko je novi udeleženec opravljal storitev brez postanka na paru letališč šest zaporednih sezon.“

24      Stranki, udeleženi v združitvi, naj bi v oddelku 3, naslovljenem „Odstopanje od besedil vzorcev obveznosti“, obrazca RM z dne 30. julija 2013 opredelili kakršna koli odstopanja predlaganih zavez od ustreznih besedil vzorcev zavez, ki so jih službe Komisije objavile in so bila občasno pregledana, ter pojasnili razloge za ta odstopanja.

25      V obravnavani zadevi sta stranki, udeleženi v združitvi, v oddelku 3 obrazca RM z dne 30. julija 2013 navedli:

„Zaveze, ki jih predlagata [stranki, udeleženi v združitvi], odstopajo od besedil vzorcev zavez, ki so jih objavile službe Komisije, kolikor je potrebno za izpolnitev posebnih zahtev strukturnega korektivnega ukrepa v posebnem okviru zračnega prevoza.

Kot je bilo navedeno med predhodnimi pogovori, predlagane zaveze temeljijo na zavezah, ki jih je Komisija sprejela v drugih zadevah koncentracije letalskih prevoznikov. Večina jih temelji zlasti na zavezah, predlaganih v [zadevi] IAG/bmi.

Da bi bilo predlagane zaveze lažje oceniti, [stranki, udeleženi v združitvi,] v nadaljevanju opredeljujeta točke, v katerih predlagane zaveze odstopajo od zavez, sprejetih v [zadevi] IAG/bmi. Te točke ne vključujejo manjših jezikovnih sprememb ali pojasnil, ki jih zahtevajo posebne okoliščine tega primera, zlasti v oddelku o opredelitvah.“

26      Kar zadeva določbe o predhodnih pravicah, v obrazcu RM z dne 30. julija 2013 ni bilo opredeljeno nobeno odstopanje od zavez, sprejetih v zadevi IAG/bmi.

27      Odlomki obrazca RM z dne 30. julija 2013, ponovljeni v točki 25 zgoraj, se poleg tega ujemajo z obrazcem RM z dne 18. julija 2013, pri čemer je edina razlika ta, da je v oddelku 1, točka 1.1(i), obrazca RM z dne 18. julija 2013 omenjenih „osem“ zaporednih sezon namesto „šest“.

28      Komisija je s Sklepom C(2013) 5232 final z dne 5. avgusta 2013 (zadeva COMP/M.6607 – US Airways/American Airlines) (UL 2013, C 279, str. 6), sprejetim na podlagi člena 6(1)(b) Uredbe o nadzoru koncentracij v povezavi s členom 6(2) iste uredbe, ugotovila, da je združitev združljiva z notranjim trgom ob upoštevanju določenih pogojev in obveznosti, ki jih je treba izpolniti (v nadaljevanju: sklep o odobritvi).

29      V točki 160 sklepa o odobritvi je vsebina končnih zavez o predhodnih pravicah povzeta tako:

„Praviloma se morajo sloti, ki jih potencialni novi udeleženec pridobi na podlagi končnih zavez, uporabljati za opravljanje redne storitve zračnega prevoza potnikov brez postanka med letališčema London Heathrow in Philadelphia in se ne morejo uporabiti za drug par mest, razen če je potencialni novi udeleženec to storitev že opravljal v obdobju uporabe (šest zaporednih sezon IATA). Po preteku obdobja uporabe bo potencialni novi udeleženec imel pravico uporabljati slote za kateri koli par mest (predhodne pravice). Vendar se za podelitev predhodnih pravic zahteva odobritev Komisije, ki ji svetuje neodvisni pooblaščenec.“

30      V točkah 176, od 178 do 181, 186 in od 197 do 199 sklepa o odobritvi je Komisija v okviru analize zavez ugotovila naslednje:

„(176) V skladu s sodno prakso sodišč Evropske unije mora biti z zavezami mogoče odpraviti ugotovljene težave v zvezi s konkurenco in zagotoviti konkurenčne tržne strukture. V nasprotju s tistimi, ki se sprejmejo med postopkom v fazi II, namen zavez, predlaganih v fazi I, ni preprečiti resno oviranje učinkovite konkurence, temveč bolj jasno odpraviti vsak resen dvom o tem. Komisija ima široko diskrecijsko pravico pri ocenjevanju, ali ti korektivni ukrepi pomenijo neposreden in zadosten odgovor, ki lahko ta dvom odpravi.

(178) Po presoji Komisije končne zaveze odpravljajo vse resne dvome, opredeljene med postopkom. Posledično Komisija sklepa, da končne zaveze, ki sta jih sprejeli stranki, udeleženi v združitvi, zadostujejo za odpravo resnih dvomov o združljivosti operacije z notranjim trgom.

(179) V zadevah v zvezi z letalskimi prevozniki so zaveze za sprostitev slotov za Komisijo sprejemljive, kadar je dovolj očitno, da bo prišlo do dejanskega vstopa novih konkurentov, kar bo odpravilo vse resne ovire za učinkovito konkurenco. […]

(180) Zaveza o slotih temelji na dejstvu, da je razpoložljivost slotov na letališču London Heathrow glavna ovira za vstop na progo, v zvezi s katero so bili opredeljeni resni dvomi. Torej je njen namen odpraviti (ali vsaj bistveno zmanjšati) to oviro in omogočiti zadosten, pravočasen in verjeten vstop na progo London Heathrow–Philadelphia.

(181) Pomembno je tudi omeniti, da imajo sloti letališča London Heathrow sami po sebi zelo veliko vrednost, zaradi česar je zaveza o slotih zelo privlačna za kandidate za vstop na trg. V paketu zavez je temeljna privlačnost slotov še večja zaradi možnosti pridobitve predhodnih pravic po šestih sezonah IATA.

(186) Ob upoštevanju navedenega in drugih razpoložljivih dokazov, zlasti interesa in informacij o verjetnem in pravočasnem vstopu, prejetih med posvetovanjem z udeleženci na trgu, Komisija sklepa, da je zaveza o slotih ključni element verjetnega in pravočasnega vstopa na progo London–Philadelphia. Obseg vstopa na to progo bo zadostoval za odpravo resnih dvomov, ki so bili ugotovljeni na tem trgu (v vseh možnih potniških segmentih).

(197) Na podlagi člena 6(2), drugi pododstavek, prvi stavek, Uredbe o nadzoru koncentracij lahko odločba Komisije vsebuje pogoje in obveznosti, s katerimi se zagotovi, da udeležena podjetja izpolnijo zaveze, ki so jih v razmerju do Komisije sprejela za to, da naredijo koncentracijo združljivo z notranjim trgom.

(198) […] Če pogoj ni izpolnjen, sklep [o odobritvi] ni več veljaven. Kadar udeležena podjetja ne izpolnijo obveznosti, lahko Komisija prekliče sklep o odobritvi v skladu s členom 8(6) Uredbe o nadzoru koncentracij. […]

(199) […] odločitev v tej zadevi je odvisna od polnega upoštevanja zahtev, določenih v oddelkih 1, 2, 3 in 4 končnih zavez (pogoji), medtem ko drugi oddelki končnih zavez vsebujejo obveznosti za stranke.“

31      V točki 200 sklepa o odobritvi je bilo natančneje pojasnjeno, da so končne zaveze priložene temu sklepu in so njegov sestavni del.

32      Nazadnje, Komisija je v točki 201 sklepa o odobritvi sklenila, da se je odločila priglašeno operacijo, kakor je bila spremenjena s končnimi zavezami, razglasiti za združljivo z notranjim trgom „če se v celoti upoštevajo pogoji in obveznosti, ki so določeni v končnih zavezah, priloženih k temu sklepu“.

 Končne zaveze

33      Stranki, udeleženi v združitvi, v prvem odstavku končnih zavez, priloženih k sklepu o odobritvi, opozarjata, da sta končne zaveze sprejeli, da bi Komisiji omogočili, da združitev razglasi za združljivo z notranjim trgom.

34      V tretjem odstavku končnih zavez je pojasnjeno:

„To besedilo je treba razlagati z vidika sklepa [o odobritvi], če zaveze pomenijo pogoje in obveznosti, povezane s tem sklepom, v splošnem okviru prava Evropske unije, zlasti z vidika Uredbe o nadzoru koncentracij in ob sklicevanju na Sporočilo Komisije o korektivnih ukrepih, dopustnih po Uredbi [o nadzoru koncentraciji] in [Izvedbeni u]redbi.“

35      V končnih zavezah so najprej opredeljeni nekateri izrazi:

–        izraz „predhodne pravice“ je opredeljen s sklicevanjem na klavzulo 1.10;

–        izraz „zloraba“ je opredeljen s sklicevanjem na klavzulo 1.13;

–        izraz „obdobje uporabe“ je opredeljen s sklicevanjem na klavzulo 1.9 ob pojasnilu, da bi to obdobje moralo trajati šest zaporednih sezon v smislu Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA) (v nadaljevanju: sezone IATA).

36      Nasprotno pa izraz „primerna uporaba“ v končnih zavezah ni opredeljen.

37      Dalje, klavzula 1.6 končnih zavez določa:

„Brez poseganja v te zaveze strankama ni treba izpolniti nobenega sporazuma, s katerim se sloti dajo na voljo potencialnemu novemu udeležencu, če:

[…]

(b)      se ugotovi, da potencialni novi udeleženec zlorablja slote (v skladu s klavzulo 1.13 spodaj).“

38      Klavzule od 1.9 do 1.11 končnih zavez določajo:

„1.9 Praviloma se sloti, ki jih potencialni novi udeleženec pridobi po koncu postopka sprostitve slotov, uporabljajo le za opravljanje konkurenčnega zračnega prevoza na zadevnem paru letališč. Sloti se ne morejo uporabljati za drug par mest, razen če je potencialni novi udeleženec opravljal lete brez postanka na paru letališč skladno s ponudbo, predloženo na podlagi klavzule 1.24, v določenem številu zaporednih celih sezon IATA (obdobje uporabe).

1.10 Šteje se, da ima potencialni novi udeleženec predhodne pravice na pridobljenih slotih, kadar je slote v obdobju uporabe primerno uporabljal za par letališč. V zvezi s tem ima potencialni novi udeleženec ob izteku obdobja uporabe pravico uporabiti slote, pridobljene na podlagi teh zavez, za kateri koli par mest (predhodne pravice).

1.11 Za ohranitev predhodnih pravic je potrebna odobritev Komisije, ki ji svetuje neodvisni pooblaščenec, po koncu obdobja uporabe […].“

39      Klavzula 1.13 končnih zavez določa:

„V obdobju uporabe se šteje, da je prišlo do zlorabe, če se potencialni novi udeleženec, ki je pridobil slote, ki sta jih sprostili stranki, odloči, da:

[…]

(b)      bo opravljal manjše število letov od tistega, za katero se je zavezal v ponudbi v skladu s klavzulo 1.24, ali prenehal opravljati lete med določenima letališčema, razen če je ta odločitev združljiva z načelom ,uporabljeni sloti ali izgubljeni sloti‘ iz člena 10(2) Uredbe [Sveta (EGS) št. 95/93 z dne 18. januarja 1993 o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 2, str. 3)] (ali vsaka začasna prekinitev tega);

[…]“

40      Klavzula 1.14 končnih zavez določa:

„Če stranki ali potencialni novi udeleženec, ki je pridobil slote na podlagi postopka sprostitve slotov, izvejo ali razumno predvidijo, da bo potencialni novi udeleženec slote zlorabil, morajo o tem takoj obvestiti drugo stranko in neodvisnega pooblaščenca. Potencialni novi udeleženec ima na voljo 30 dni od tega obvestila, da odpravi dejansko ali potencialno zlorabo. Če zloraba ni odpravljena, lahko stranki odpovesta sporazum o sprostitvi slotov in sloti se vrnejo strankama, pri čemer za stranki ob upoštevanju uporabe te klavzule še vedno velja zaveza, da dasta slote na razpolago drugemu potencialnemu novemu udeležencu na podlagi klavzule 1.1. V primerih, določenih v klavzuli 1.13(a) in (b), si stranki prizadevata prerazporediti slote, da bi ohranili njihovo zgodovinsko prednost. Če stranki kljub prizadevanju ne moreta ohraniti zgodovinske prednosti za te slote ali če pride do zlorabe, opredeljene v klavzuli 1.13(c), (d) ali (e), potencialni novi udeleženec strankama plača razumno odškodnino, kot je določeno v sporazumu o sprostitvi slotov na podlagi klavzule 1.15 […].“

41      Klavzula 1.24 končnih zavez določa:

„1.24      Pred iztekom roka za predložitev prošenj za dodelitev slotov mora vsak kandidat neodvisnemu pooblaščencu predložiti tudi uradno ponudbo za dodelitev slotov. Uradna ponudba mora vsebovati najmanj:

(a)      glavne pogoje[, in sicer vozne rede slotov, število letov in število sezon IATA, v katerih se storitev opravlja (letna ali sezonska storitev)];

(b)      podroben poslovni načrt. Ta načrt vsebuje splošno predstavitev družbe, vključno z njeno zgodovino, pravnim statusom, seznamom in opisom njenih delničarjev, ter zadnji dve preverjeni letni finančni poročili. Podroben poslovni načrt vsebuje informacije o načrtih podjetja glede dostopa do kapitala, razvoja njegovega omrežja, flote itd. ter popolne informacije o načrtih podjetja v zvezi s parom letališč. V načrtu morajo biti podrobno predstavljene načrtovane operacije na paru letališč za obdobje najmanj dveh (2) zaporednih sezon IATA (velikost zrakoplovov, razporeditev sedežev, skupna zmogljivost in zmogljivost vsakega razreda, število zagotovljenih letov, struktura cen, ponudba storitev, načrtovani vozni redi letov) in pričakovani finančni rezultati (predvideni promet, prihodki, dobiček, povprečna cena za razred) […].“

42      Klavzula 1.26 končnih zavez določa:

„Potem ko Komisija (ki ji svetuje neodvisni pooblaščenec) prejme uradno ponudbo ali ponudbe, mora:

(a)      oceniti, ali je vsak kandidat sposoben obstoječi ali potencialni konkurent, ki ima zmogljivosti, sredstva in voljo dolgoročno opravljati storitve med letališčema kot dinamična in vzdržljiva konkurenčna sila;

(b)      oceniti uradne ponudbe vsakega kandidata, ki izpolnjuje pogoje iz točke (a) zgoraj, in kandidate razvrstiti po prednostnem vrstnem redu.“

43      Klavzula 1.27 končnih zavez določa:

„1.27 Komisija bo pri ocenjevanju v skladu s klavzulo 1.26 dala prednost kandidatu, ki bo izvajal na splošno najučinkovitejši konkurenčni pritisk na par letališč, brez upoštevanja države, v kateri ima kandidat licenco ali glavni kraj poslovanja. Komisija bo v ta namen upoštevala dinamiko poslovnega načrta kandidata in dala prednost predvsem kandidatu, ki izpolnjuje eno ali več spodnjih meril:

(a)      največja zmogljivost[, izmerjena v številu sedežev, ponujenih za storitve v dveh (2) zaporednih sezonah IATA,] in/ali največje skupno število storitev/letov;

(b)      celoletna storitev ali zgolj poletna oziroma zimska sezonska storitev IATA in

(c)      struktura cen ali ponudbe storitev, s katerimi je mogoče izvajati najučinkovitejši konkurenčni pritisk na par letališč.

Če Komisija po končani oceni meni, da lahko več kandidatov izvaja enako učinkovit konkurenčni pritisk na par letališč, te kandidate razvrsti v skladu z razvrstitvijo, ki sta jo stranki predložili na podlagi klavzule 1.25.“

 Izpodbijani sklep

44      Intervenientka, družba Delta Air Lines, Inc., je 9. oktobra 2014 predložila uradno ponudbo za dodelitev slotov v skladu s klavzulo 1.24 končnih zavez. Glede na svojo prijavo je nameravala opravljati po en dnevni let med letališčema London Heathrow in Philadelphia International Airport v šestih zaporednih sezonah IATA od poletja 2015 naprej.

45      Intervenientka je edina predložila ponudbo za dodelitev slotov na podlagi končnih zavez.

46      Komisija je s sklepom z dne 6. novembra 2014, potem ko je ocenila vzdržnost intervenientke in njeno uradno ponudbo na podlagi klavzul 1.21 in 1.26 končnih zavez, izjavila, da je intervenientka, prvič, neodvisna od strank in z njima ni povezana ter da je izčrpala svoj portfelj slotov na letališču London Heathrow v smislu klavzule 1.21 zavez in, drugič, sposoben potencialni konkurent strank za par letališč, za katerega je zaprosila za slote na podlagi zavez, ki ima zmogljivost, sredstva in voljo dolgoročno opravljati storitve na progi London
Heathrow–Philadelphia International Airport kot vzdržna konkurenčna sila.

47      Tožeča stranka in intervenientka sta 17. decembra 2014 Komisiji predložili sporazum o sprostitvi slotov, ki sta ga družbi morali skleniti za izpolnitev zavez o slotih, za katere je intervenientka zaprosila v zvezi z letališčema London Heathrow in Philadelphia International Airport. Komisija je s sklepom z dne 19. decembra 2014 v skladu s poročilom pooblaščenca z dne 17. decembra 2014 odobrila sporazum o sprostitvi slotov.

48      Sklep o sprostitvi slotov z dne 19. decembra 2014 določa, da mora intervenientka uporabiti slote tožeče stranke za opravljanje letov brez postanka na progi London Heathrow–Philadelphia International Airport. Poleg tega določa, da se bo štelo, da ima intervenientka, če se bodo ti sloti v obdobju uporabe uporabljali primerno, predhodne pravice na podlagi soglasja Komisije, ter da bo intervenientka, ko bo Komisija odobrila predhodne pravice, obdržala slote tožeče stranke in imela pravico, da jih uporablja med katerima koli mestoma.

49      Intevenientka je lete na progi London–Philadelphia začela opravljati na začetku poletne sezone obdobja voznega reda letov IATA 2015.

50      Tožeča stranka je 28. septembra 2015 pooblaščencu poslala dopis, v katerem mu je sporočila, da ker intervenientka korektivnih slotov ni uporabljala skladno s svojo ponudbo, v poletni sezoni 2015 in zimski sezoni 2015/2016 ni „primerno uporabljala“ teh korektivnih slotov, zato se teh sezon ne sme upoštevati za pridobitev predhodnih pravic.

51      Pozneje je zlasti med tožečo stranko in Komisijo prišlo do več izmenjav, v katerih je tožeča stranka trdila, da intervenientka še vedno ne spoštuje pogojev svoje ponudbe in torej ne more biti upravičena do predhodnih pravic.

52      Komisija je 30. aprila 2018 sprejela Sklep C(2018) 2788 final o dodelitvi predhodnih pravic družbi Delta Air Lines (Zadeva M.6607 – US Airways/American Airlines), v katerem je ugotovila, da je intervenientka v obdobju uporabe slote uporabljala primerno, in odobrila podelitev predhodnih pravic intervenientki na podlagi klavzule 1.10 končnih zavez (v nadaljevanju: izpodbijani sklep).

53      V izpodbijanem sklepu so bile kot naslovnice navedene družbi US Airways in AMR Corporation ter intervenientka. Sklep je bil družbi AMR Corporation vročen prek njenih odvetnikov v Bruslju (Belgija).

54      Potem ko je Komisija v izpodbijanem sklepu ugotovila, da intervenientka in tožeča stranka zagovarjata različni razlagi pogojev, ki jih je treba izpolnjevati za podelitev predhodnih pravic, je preučila besedilo, predmet in sobesedilo končnih zavez.

55      V zvezi s tem je bila preučitev v izpodbijanem sklepu opravljena v dveh korakih. Na prvem mestu je Komisija določila elemente, na podlagi katerih je menila, da je treba izraz „primerna uporaba“ razlagati, kot da ustreza neobstoju „zlorabe“. Na drugem mestu je navedla trditve, ki po njenem mnenju nasprotujejo razlagi, v skladu s katero bi bilo treba „primerno uporabo“ razumeti kot „uporabo, skladno s ponudbo“.

56      Potem ko je bilo v izpodbijanem sklepu najprej ugotovljeno, da izraz „primerna uporaba“ v končnih zavezah ni opredeljen, je bilo pojasnjeno, da je treba ta izraz razlagati „z vidika predmeta in sobesedila [končnih] zavez“.

57      Komisija je glede predmeta končnih zavez menila, da je njihov namen odpraviti resne dvome o združljivosti združitve z notranjim trgom in da je namen klavzule 1.9 teh zavez obnoviti konkurenco na zadevni progi z uvedbo konkurenčnega letalskega prevoza.

58      Komisija je glede sobesedila končnih zavez opozorila, da so predhodne pravice namenjene spodbujanju potencialnega novega udeleženca k opravljanju letov na zadevni progi. Da pa bi bil potencialni novi udeleženec spodbujen k vstopu na trg, je potreboval jasna in preverljiva merila, ki jih ni mogoče razlagati samovoljno.

59      Ker je v običajnem jeziku zloraba lahko izenačena z neprimerno uporabo in ker je bil v končnih zavezah izraz „zloraba“ opredeljen, medtem ko izraz „primerna uporaba“ ni bil, je Komisija iz tega sklepala, da je treba za to, da se potencialnemu novemu udeležencu zagotovijo jasne in preverljive informacije, izraz „primerna uporaba“ razlagati kot neobstoj „zlorabe“ v smislu klavzule 1.13 končnih zavez.

60      Dalje, Komisija je v izpodbijanem sklepu zavrnila tezo, da je treba izraz „primerna uporaba“ razlagati kot „uporabo, skladno s ponudbo“.

61      V zvezi s tem bi glede na izpodbijani sklep, prvič, izenačevanje „primerne uporabe“ in „uporabe, skladne s ponudbo“, pomenilo zahtevo, ki jo je skoraj nemogoče izpolniti.

62      Drugič, teze, da so le „odpovedi zaradi izrednih operativnih razlogov“ združljive z „uporabo, skladno s ponudbo“, ni mogoče sprejeti. Na eni strani bi bilo tako merilo preveč nejasno, da bi lahko zagotovilo pravno varnost potencialnemu novemu udeležencu. Na drugi strani se tako merilo ne bi opiralo na besedilo končnih zavez.

63      Tretjič, če bi se „primerna uporaba“ razlagala kot „uporaba, skladna s ponudbo“, bi bile končne zaveze precej manj privlačne za novega udeleženca.

64      Četrtič, ker je 80‑odstotna stopnja uporabe slotov dejansko pravilo v letalskem sektorju, bi bilo nerazumno od potencialnega novega udeleženca zahtevati 100‑odstotno stopnjo uporabe.

65      Petič, iz obrazca RM naj bi bilo razvidno, da so bile končne zaveze v zvezi s predhodnimi pravicami, ob upoštevanju nekaj „manjših jezikovnih pojasnil in sprememb“, precej podobne zavezam, ki so bile sprejete v zadevi IAG/bmi. Vendar v zadnjenavedenih zavezah „uporaba, skladna s ponudbo“, ni bila pogoj za pridobitev predhodnih pravic. Posledično naj bi bil izraz „skladno s ponudbo“ v končnih zavezah le „manjša jezikovna sprememba“ glede na zaveze v zadevi IAG/bmi.

66      Šestič, bilo bi v nasprotju s sistematiko zadevnih določb, če bi se izraz „primerna uporaba“ iz klavzule 1.10 končnih zavez razlagal z vidika klavzule 1.9 navedenih zavez, saj je zadnjenavedena namenjena opredelitvi cilja zaveze, in sicer opravljati konkurenčen letalski prevoz na progi, medtem ko so v klavzuli 1.10 opredeljene predhodne pravice.

67      Komisija je po tej preučitvi v izpodbijanem sklepu ugotovila, da izraza „primerna uporaba“ ni mogoče razumeti v smislu „uporabe, skladne s ponudbo“, ampak ga je treba razlagati, kot da pomeni „neobstoj zlorabe“ slotov v smislu klavzule 1.13 končnih zavez.

68      Nazadnje, Komisija je v izpodbijanem sklepu preučila, ali je intervenientka slote zlorabila v smislu klavzule 1.13 končnih zavez, da bi ugotovila, ali ji je treba podeliti predhodne pravice.

69      V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da je intervenientka izkoristila premalo slotov zaradi vračila nekaterih slotov koordinatorju pred iztekom roka za vračilo in zaradi odpovedi nekaterih letov. Vendar je menila, da je uporaba slotov kljub premajhni izkoriščenosti skladna z načelom „uporabljeni sloti ali izgubljeni sloti“, kot je urejeno v členu 10(2) in (3) Uredbe Sveta (EGS) št. 95/93 z dne 18. januarja 1993 o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 3, str. 3, v nadaljevanju: Uredba o slotih), ker slotov, vrnjenih pred iztekom roka za vračilo, ni bilo treba upoštevati pri uporabi navedenega načela in ker je bila uporaba slotov še vedno nad pragom 80 %. Ker je Komisija ugotovila, da intervenientka ni zlorabila slotov v smislu klavzule 1.13 končnih zavez, je iz tega sklepala, da je v skladu s pisnim priporočilom pooblaščenca intervenientka v obdobju uporabe slote uporabljala primerno, in odobrila podelitev predhodnih pravic intervenientki v skladu s klavzulo 1.10 končnih zavez.

 Postopek in predlogi strank

70      Tožeča stranka je 10. julija 2018 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.

71      Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        izpodbijani sklep razglasi za ničen;

–        Komisiji in intervenientki naloži plačilo stroškov;

–        sprejme kakršno koli drugo odločitev, primerno v okoliščinah zadeve.

72      Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        tožbo zavrne;

–        tožeči stranki naloži plačilo stroškov.

73      Intervenientka je 24. oktobra 2018 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila predlog za intervencijo v podporo predlogom Komisije.

74      Z odločbo predsednika senata z dne 8. januarja 2019 je bila intervenientki dovoljena intervencija v podporo predlogom Komisije.

75      Intervenientka je 21. marca 2019 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila intervencijsko vlogo, v kateri je predlagala zavrnitev tožbe.

76      Tožeča stranka se je o intervencijski vlogi opredelila 30. aprila 2019. Komisija pa je 25. aprila 2019 navedla, da nima stališča glede navedene vloge.

77      Splošno sodišče je na predlog prvega senata na podlagi člena 28 Poslovnika Splošnega sodišča odločilo, da zadevo predodeli razširjeni sestavi.

78      Splošno sodišče (prvi razširjeni senat) je na predlog sodnika poročevalca v okviru ukrepov procesnega vodstva iz člena 89 Poslovnika Komisijo zaprosilo za predložitev dokumentov in glavnima strankama postavilo vprašanja.

79      Komisija je 14. februarja 2020 predložila zahtevane dokumente, glavni stranki pa sta odgovorili na postavljena vprašanja.

80      Tožeča stranka je 13. marca 2020 vložila stališče glede odgovorov Komisije na vprašanja, ki jih je postavilo Splošno sodišče, in glede dokumentov, ki jih je predložila ta institucija.

81      Komisija se je 11. maja 2020 opredelila do odgovorov tožeče stranke na vprašanja Splošnega sodišča in do vseh stališč tožeče stranke, in sicer stališča glede predloženih dokumentov in stališča glede odgovorov Komisije na vprašanja Splošnega sodišča.

82      V teh okoliščinah in zaradi upoštevanja načela kontradiktornosti se del stališča Komisije z dne 11. maja 2020, ki se nanaša na stališče tožeče stranke glede odgovorov Komisije na vprašanja Splošnega sodišča, in sicer točke od 22 do 26 prvonavedenega stališča, ni upošteval za namene te sodbe.

83      Ker stranki nista predlagali obravnave, je Splošno sodišče (prvi razširjeni senat) na podlagi člena 106(3) Poslovnika odločilo, da bo odločilo brez ustnega dela postopka.

 Pravo

84      Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva razloga. Prvi tožbeni razlog se nanaša na to, da je Komisija napačno uporabila pravo pri razlagi izraza „primerna uporaba“.

85      Z drugim tožbenim razlogom tožeča stranka trdi, da Komisija ni upoštevala vseh upoštevnih elementov za podelitev predhodnih pravic.

 Prvi tožbeni razlog

86      Prvi tožbeni razlog je razdeljen na dva dela. Tožeča stranka s prvim delom trdi, da je treba izraz „primerna uporaba“ v klavzuli 1.10 končnih zavez razumeti kot „uporabo, skladno s ponudbo“. Z drugim delom želi tožeča stranka dokazati, da izraz „primerna uporaba“ ne pomeni neobstoja „zlorabe“, saj je cilj zadnjenavedenega pojma drugačen.

87      Ker se oba dela prvega tožbenega razloga nanašata na merila, ki jih je treba uporabiti pri presoji pojma „primerna uporaba“, ju je treba preučiti skupaj.

88      Glede na izpodbijani sklep je treba izraz „primerna uporaba“ iz klavzule 1.10 končnih zavez razlagati, kot da pomeni neobstoj „zlorabe“ v smislu klavzule 1.13 navedenih zavez, in ne kot uporabo, ki je „skladna s ponudbo“ intervenientke. Ker premajhna izkoriščenost slotov s strani intervenientke glede na njeno ponudbo ne pomeni „zlorabe“, Komisija sklepa, da jih je „uporabila primerno“, in ji priznava predhodne pravice na slotih, in sicer možnost, da po obdobju uporabe slote uporablja za drugo progo, ne za progo London–Philadelphia.

89      Da je Komisija prišla do razlage, predstavljene v točki 88 zgoraj, je najprej v točki 51 izpodbijanega sklepa poudarila, da pojem primerne uporabe v končnih zavezah ni opredeljen ter da se tožeča stranka in intervenientka ne strinjata o tem, katero opredelitev tega pojma je treba upoštevati. Dalje, Komisija je v točki 52 izpodbijanega sklepa menila, da je zaradi neobstoja jasne opredelitve ta pojem treba razlagati na podlagi besedila, sobesedila in cilja določb teh zavez.

90      Čeprav tožeča stranka graja obseg premajhne izkoriščenosti slotov s strani intervenientke, ne zanika, da njena uporaba slotov ne pomeni „zlorabe“ v smislu klavzule 1.13 končnih zavez.

91      Vendar tožeča stranka izpodbija razlago, ki jo je Komisija podala glede izraza „primerna uporaba“ iz klavzule 1.10 končnih zavez.

92      Glede na razlago tožeče stranke je treba namreč izraz „primerna uporaba“ razumeti, kot da se načeloma nanaša na uporabo, „skladno s ponudbo“, kar pomeni, da ima Komisija določeno diskrecijsko pravico pri ugotavljanju, ali je uporabo, tudi če ni v celoti skladna s ponudbo, še mogoče opredeliti kot „primerno uporabo“, zlasti z vidika cilja zavez.

93      Če bi se izraz „primerna uporaba“ razlagal tako, bi bilo torej po mnenju tožeče stranke očitno, da intervenientka slotov ni tako „primerno uporabljala“, tako da ne bi pridobila predhodnih pravic.

94      Prvi tožbeni razlog se torej nanaša na razlago pojma „primerna uporaba“ iz klavzule 1.10 končnih zavez.

 Jezikovna razlaga zadevnih določb

95      Glede na točko 56 izpodbijanega sklepa je „zloraba“ (misuse) v običajnem jeziku lahko opredeljena kot „dejstvo, da se nekaj uporabi neprimerno ali na način, ki ni bil predviden“, „primerna uporaba“ pa kot „prilagojena“ uporaba ali uporaba, „ki je primerna v nekem položaju ali konkretnem primeru“. Iz tega naj bi izhajalo, da je „primerna uporaba“ popolno nasprotje „zlorabe“. Posledično naj bi bilo treba v skladu z jezikovno razlago pojmov, uporabljenih v končnih zavezah, „primerno uporabo“ slotov razumeti kot neobstoj „zlorabe“ teh slotov.

96      V skladu s točko 63 izpodbijanega sklepa naj bi bil vstavek „skladna s ponudbo“ iz klavzule 1.9 končnih zavez le „manjša jezikovna sprememba“, ki ne more biti odločilna za razlago izraza „primerna uporaba“.

97      Tožeča stranka izpodbija to razlago.

98      Tožeča stranka Komisiji očita, da pri svoji razlagi ne upošteva besedila upoštevnih določb. Ta razlaga naj bi vstavku „skladna s ponudbo“ iz drugega stavka klavzule 1.9 končnih zavez, ki bi se moral upoštevati pri razlagi izraza „primerna uporaba“ iz klavzule 1.10 navedenih zavez, odvzela ves polni učinek. Tudi enakovrednost med „primerno uporabo“ in neobstojem „zlorabe“, upoštevana v izpodbijanem sklepu, naj bi bila v nasprotju z besedilom zadevnih določb.

99      V zvezi s tem je treba uvodoma poudariti, da končne zaveze vsebujejo del z opredelitvami pojmov. Vendar izraz „primerna uporaba“ iz klavzule 1.10 končnih zavez v tem delu ni opredeljen.

100    Izraza „primerna uporaba“ ni mogoče opredeliti samo na podlagi pomena besed, ki ga sestavljajo, ampak zahteva referenčni okvir, glede na katerega je mogoče določiti, kaj v obravnavani zadevi pomeni uporaba, ki je lahko opredeljena kot „primerna“, ali po potrebi uporaba, ki je ni mogoče opredeliti kot „primerno“.

101    Tako se s pristopom, uporabljenim v izpodbijanem sklepu, izenačujeta „primerna uporaba“ in neobstoj „zlorabe“, kot je opisan v klavzuli 1.13 končnih zavez, s čimer se torej zagotavlja referenčni okvir za presojo pridobitve predhodnih pravic.

102    Nasprotno pa bi bilo treba glede na razlago tožeče stranke, ki temelji predvsem na vstavku „skladna s ponudbo“ iz klavzule 1.9 končnih zavez, izraz „primerna uporaba“ razlagati, kot da se načeloma nanaša na uporabo, ki je „skladna s ponudbo“. Referenčni okvir naj bi torej bila uporaba, „skladna s ponudbo“, kar pomeni, da ima Komisija določeno diskrecijsko pravico pri ugotavljanju, ali je uporabo, tudi če ni v celoti skladna s ponudbo, še mogoče opredeliti kot „primerno uporabo“, zlasti z vidika cilja zavez, to je ustvariti čim večjo konkurenco na zadevni progi v korist potrošnikov.

103    V zvezi s tem je treba poudariti, da je jezik izvirnika končnih zavez angleščina ter da ima pojem „misuse“, uporabljen v klavzuli 1.13 navedenih zavez, precej širok pomen in nima nujno negativne konotacije. Posledično je Komisija v točki 56 izpodbijanega sklepa pravilno menila, da je v običajnem jeziku angleški izraz „misuse“ lahko opredeljen kot „dejstvo, da se nekaj uporabi neprimerno ali na način, ki ni bil predviden“.

104    V teh okoliščinah ni mogoče sklepati, da je izenačevanje v izpodbijanem sklepu med „primerno uporabo“ in neobstojem „zlorabe“ (misuse) nezdružljivo z besedilom zadevnih določb.

105    Glede razlage, ki jo zagovarja tožeča stranka, je treba ugotoviti, da bi bila teza, v skladu s katero je treba „primerno uporabo“ razumeti kot uporabo, ki je 100‑odstotno „skladna s ponudbo“, nezdružljiva s pomenom izraza „primerna uporaba“. Izraz „primeren“ namreč kaže na uporabo, ki ostaja manjša od uporabe slotov, ki je 100‑odstotno „skladna s ponudbo“, hkrati pa je nad določenim pragom.

106    Ker pa tožeča stranka trdi, da bi bilo treba izraz „primerna uporaba“ razlagati, kot da se načeloma nanaša na uporabo, „skladno s ponudbo“, hkrati pa Komisiji pridržati določeno diskrecijsko pravico pri vprašanju, ali je uporaba, ki je manjša od „uporabe, skladne s ponudbo“, lahko primerna, je treba skleniti, da je razlaga tožeče stranke združljiva z izrazom „primerna uporaba“.

107    Iz navedenega izhaja, da sta tako razlaga, uporabljena v izpodbijanem sklepu, kot razlaga, ki jo zagovarja tožeča stranka, združljivi z besedilom zadevnih določb, tako da zgolj jezikovna razlaga navedenih določb ni prepričljiva.

108    V teh okoliščinah je treba za preučitev, ali je Komisija v izpodbijanem sklepu lahko ugotovila, da je treba „primerno uporabo“ iz klavzule 1.10 končnih zavez razumeti, kot da pomeni neobstoj „zlorabe“, najprej pojasniti upoštevna načela za razlago izraza „primerna uporaba“, da bi se nato preučilo, ali je Komisija navedena načela uporabila, ne da bi napačno uporabila pravo.

 Načela razlage izraza „skladna s ponudbo“

109    Prvič, praviloma in v skladu z ustaljeno sodno prakso je treba pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi sobesedilo in cilje, ki se uresničujejo z ureditvijo, katere del je (glej sodbo z dne 7. maja 2019, Nemčija/Komisija, T‑239/17, EU:T:2019:289, točka 40 in navedena sodna praksa), pri čemer jasno in natančno besedilo vseeno označuje mejo razlage (glej v tem smislu sodbo z dne 15. julija 2010, Komisija/Združeno kraljestvo, C‑582/08, EU:C:2010:429, točka 51 in navedena sodna praksa). Poleg tega sodišča Unije redno uporabljajo sistematično razlago.

110    Ker so končne zaveze v skladu s točko 200 sklepa o odobritvi sestavni del tega sklepa, se načela, navedena v točki 109 zgoraj, uporabljajo za razlago teh zavez, kar sicer stranki priznavata.

111    Drugič, upoštevati je treba posebna pravila razlage, ki so določena v tretjem odstavku končnih zavez.

112    Tako je treba končne zaveze razlagati z vidika sklepa o odobritvi v splošnem okviru prava Unije, zlasti z vidika Uredbe o nadzoru koncentracij in ob sklicevanju na Sporočilo Komisije o korektivnih ukrepih, dopustnih po Uredbi o nadzoru koncentracij in Izvedbeni uredbi (UL 2008, C 267, str. 1, v nadaljevanju: Sporočilo o korektivnih ukrepih).

113    Na prvem mestu, glede sklepa o odobritvi je treba opozoriti, da je bil sprejet na podlagi člena 6(1)(b) Uredbe o nadzoru koncentracij v povezavi s členom 6(2) navedene uredbe, in sicer v fazi predhodne preiskave, to je v fazi I.

114    V skladu s sodno prakso morajo zaveze, predlagane v fazi I, Komisiji omogočiti, da ugotovi, da priglašena koncentracija ne vzbuja več resnih dvomov v zvezi z združljivostjo z notranjim trgom na ravni predhodne preiskave. S temi zavezami se je torej mogoče najprej izogniti začetku temeljite preiskave (glej sodbo z dne 13. maja 2015, Niki Luftfahrt/Komisija, T‑162/10, EU:T:2015:283, točka 290 in navedena sodna praksa).

115    Člen 8(2) Uredbe o nadzoru koncentracij Komisiji namreč omogoča, da v odločbi, s katero se ugotovi združljivost koncentracije z notranjim trgom, ob upoštevanju merila iz člena 2(2) navedene uredbe, določi pogoje in obveznosti, s katerimi zagotovi, da udeležena podjetja upoštevajo zaveze do Komisije, sprejete zato, da bi bila koncentracija združljiva z navedenim trgom (glej sodbo z dne 13. maja 2015, Niki Luftfahrt/Komisija, T‑162/10, EU:T:2015:283, točka 291 in navedena sodna praksa).

116    Ob upoštevanju tako pomembnosti finančnih interesov in industrijskih ali poslovnih vložkov te vrste koncentracije kot pristojnosti, ki jih ima Komisija na tem področju, je v interesu zadevnih podjetij, da olajšajo delo uprave. Isti razlogi zavezujejo tudi Komisijo, da nalogo nadzora koncentracij opravi kar najbolj skrbno (glej sodbo z dne 13. maja 2015, Niki Luftfahrt/Komisija, T‑162/10, EU:T:2015:283, točka 292 in navedena sodna praksa).

117    Navesti je treba tudi, da je Komisija v okviru nadzora koncentracij pooblaščena sprejeti samo zaveze, na podlagi katerih bi priglašena koncentracija postala združljiva z notranjim trgom (glej sodbo z dne 13. maja 2015, Niki Luftfahrt/Komisija, T‑162/10, EU:T:2015:283, točka 293 in navedena sodna praksa).

118    V zvezi s tem je treba sklepati, da zaveze, ki jih je predlagala ena od udeleženk koncentracije, izpolnjujejo ta pogoj samo, če lahko Komisija z gotovostjo sklepa, da jih bo mogoče uresničiti ter da bodo ukrepi na njihovi podlagi dovolj učinkoviti in trajni, da v sorazmerno bližnji prihodnosti ne bo možnosti za nastanek oziroma krepitev prevladujočega položaja ali oviranja učinkovite konkurence, ki naj bi ju te zaveze preprečevale (glej sodbo z dne 13. maja 2015, Niki Luftfahrt/Komisija, T‑162/10, EU:T:2015:283, točka 294 in navedena sodna praksa).

119    Komisija ima široko diskrecijsko pravico pri presoji tega, ali je nujno pridobiti zaveze, da bi se odpravili resni dvomi, ki jih vzbuja koncentracija (glej sodbo z dne 13. maja 2015, Niki Luftfahrt/Komisija, T‑162/10, EU:T:2015:283, točka 295 in navedena sodna praksa).

120    Namen zavez, katerih sprejetje je bilo ponujeno v fazi I, je odpraviti vse resne dvome v zvezi z vprašanjem, ali bi koncentracija bistveno ovirala učinkovito konkurenco na notranjem trgu oziroma na njegovem znatnem delu, zlasti zaradi nastanka ali krepitve prevladujočega položaja. Zato morajo zaveze, katerih sprejetje je bilo ponujeno v fazi I, glede na svoj obseg in vsebino Komisiji omogočiti, da sprejme odločbo o odobritvi, ne da bi začela fazo II, ker je Komisija, ne da bi pri tem storila očitno napako pri presoji, lahko štela, da so navedene zaveze pomenile neposreden in zadosten odgovor, ki jasno odpravi vse resne dvome (glej sodbo z dne 13. maja 2015, Niki Luftfahrt/Komisija, T‑162/10, EU:T:2015:283, točka 297 in navedena sodna praksa).

121    Na drugem mestu, glede teze tožeče stranke, v skladu s katero obrazec RM ni upošteven za razlago besedila končnih zavez, je treba spomniti, da je v tretjem odstavku navedenih zavez določeno, da se morajo razlagati med drugim z vidika Uredbe o nadzoru koncentracij.

122    Vendar iz člena 23(1)(c) Uredbe o nadzoru koncentracij izhaja, da je Komisija pooblaščena, da določi med drugim postopek in roke za predložitev in izpolnitev zavez v skladu s členom 6(2) navedene uredbe. V zvezi s tem je Komisija sprejela Izvedbeno uredbo, katere člen 20(1a) določa, da udeležena podjetja, ko ponudijo zaveze v skladu s členom 6(2) Uredbe o nadzoru koncentracij, hkrati predložijo tudi en izvirnik podatkov in dokumentov, predpisanih v obrazcu RM v zvezi s korektivnimi ukrepi, kakor je določeno v Prilogi IV k tej uredbi.

123    Tako je treba v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka – ker obstoj obrazca RM izhaja iz Uredbe o nadzoru koncentracij – besedilo končnih zavez v skladu z njihovim tretjim odstavkom razlagati z vidika navedenega obrazca in tega, kar stranki, udeleženi v združitvi, navedeta na njem.

124    Na tretjem mestu, v zvezi s „splošnim okvirom prava Unije“ je treba med drugim upoštevati Uredbo o slotih.

125    Na četrtem mestu, poudariti je treba, da čeprav je cilj zavez odpraviti resne dvome glede združljivosti koncentracije z notranjim trgom, so te zaveze upoštevne tudi za tretje osebe, ki prevzamejo dejavnosti udeleženk koncentracije. Pogoji za prevzem takih dejavnosti so namreč večinoma določeni z zavezami.

 Razlaga zadevnih določb z vidika informacij v obrazcu RM

126    V skladu s točko 63 obrazložitve izpodbijanega sklepa je iz obrazca RM, ki sta ga predložili stranki, udeleženi v združitvi, razvidno, da so bile končne zaveze v zvezi s predhodnimi pravicami, ob upoštevanju nekaj „manjših jezikovnih pojasnil in sprememb“, precej podobne zavezam, ki so bile sprejete v zadevi IAG/bmi. Čeprav se zaveze v zadevi IAG/bmi sklicujejo na „primerno uporabo“, pa ne zahtevajo, da se sloti v obdobju uporabe uporabljajo „skladno s ponudbo“. Posledično izraz „skladno s ponudbo“ v končnih zavezah ne zahteva nobene spremembe predhodnih pravic v tej zadevi in pomeni le „manjšo jezikovno spremembo“ glede na zaveze v zadevi IAG/bmi.

127    Tožeča stranka izpodbija to ugotovitev in pri tem navaja več trditev.

128    Za preučitev utemeljenosti ugotovitve, do katere je Komisija prišla v točki 63 obrazložitve izpodbijanega sklepa, je treba uvodoma spomniti na obveznosti Komisije in podjetij, ki priglasijo koncentracijo, zlasti v zvezi z zavezami.

129    V zvezi s tem je treba poudariti, da iz določb uvoda Priloge IV k Izvedbeni uredbi izhaja, da so v obrazcu RM „določeni podatki in dokumenti, ki jih morajo udeležena podjetja predložiti hkrati s predlogom obveznosti v skladu s členom 6(2)“ Uredbe o nadzoru koncentracij, in da „če [udeležena podjetja menijo], da kateri koli podatek, ki ga zahteva ta obrazec, za oceno Komisije ni nujen, lahko Komisijo zaprosi[jo], da odpravi nekatere zahteve, pri čemer mora[jo] ustrezno pojasniti, zakaj navedeni podatek ni pomemben“.

130    Sporočilo o korektivnih ukrepih v točki 7 določa:

„Komisija mora oceniti, ali bi bili s predlaganimi korektivnimi ukrepi, potem ko bi bili ti izvedeni, odpravljeni ugotovljeni pomisleki glede konkurence. Samo stranke imajo vse ustrezne informacije, potrebne za tako oceno, zlasti v zvezi z izvedljivostjo predlaganih zavez ter rentabilnostjo in konkurenčnostjo premoženja, predlaganega za odsvojitev. Zato je odgovornost strank, da zagotovijo vse razpoložljive informacije, ki so potrebne, da Komisija oceni predlagane korektivne ukrepe. Zato Izvedbena uredba priglasitelje zavezuje, da skupaj z zavezami zagotovijo podrobne informacije o vsebini predlaganih zavez in pogojih za njihovo izvajanje, ki izkazujejo, da so primerne, da se z njimi odpravijo vse bistvene ovire za učinkovito konkurenco, kot je določeno v Prilogi k Izvedbeni uredbi (,obrazec RM‘). […]“

131    Poleg tega točka 79 Sporočila o korektivnih ukrepih določa:

„Da bi se na podlagi predlogov zavez lahko sprejela odločba, morajo v skladu s členom 6(2) [Uredbe o nadzoru koncentracij] izpolnjevati naslednje zahteve:

(a)      v njih morajo biti v celoti opredeljene vsebinske in izvedbene zaveze, h katerim se obvezujejo stranke;

[…]“

132    Dalje, točka 82 Sporočila o korektivnih ukrepih določa:

„Zaradi časovnih omejitev v fazi I je zlasti pomembno, da stranke pravočasno predložijo informacije, zahtevane v Izvedbeni uredbi, da lahko Komisija ustrezno oceni vsebino in izvedljivost zavez ter njihovo primernost za trajno ohranjanje razmer učinkovite konkurence na skupnem trgu. […]“

133    Nazadnje, Komisija ugotavlja – ne da bi ji tožeča stranka pri tem ugovarjala – da so ob upoštevanju velike količine dejstev in podatkov, ki jih mora preučiti v okviru postopkov na podlagi Uredbe o nadzoru koncentracij, in zahteve po hitrosti, ki velja za te postopke, zlasti v primeru odobritve ob koncu faze I s korektivnimi ukrepi, informacije, ki jih podjetja predložijo na obrazcih RM, ključnega pomena, ker ji omogočajo, da vsebino, cilj, vzdržnost in učinkovitost predlaganih zavez primerno oceni v omejenih rokih, ki jih ima na voljo. Namen obrazca RM je zagotoviti jasnost predlaganih zavez in preprečiti, da bi vsebovale „trojanske konje“. Poleg tega je v obrazcu RM opisano, kako podjetje sámo razume zaveze, ki jih predlaga.

134    V obravnavani zadevi je treba spomniti, da ni sporno, da končne zaveze odstopajo od besedila zavez v zadevi IAG/bmi.

135    Kot je namreč razvidno iz primerjave klavzule 1.9 končnih zavez in klavzule 1.3.1 zavez v zadevi IAG/bmi, so bile besede „lete brez postanka na paru letališč skladno s ponudbo, predloženo na podlagi klavzule 1.24“ vstavljene v končne zaveze namesto besed „lete med zadevnima mestoma, za kateri so bili ti sloti preneseni“, ki so bile uporabljene v zavezah v zadevi IAG/bmi.

136    Dalje, v nasprotju s končnimi zavezami so zaveze v zadevi IAG/bmi vsebovale oddelek, naslovljen „Podelitev predhodnih pravic na slotih“, ki se je nanašal na obdobje uporabe, podelitev predhodnih pravic in „zlorabo“.

137    Poleg tega ni sporno, kot je navedeno v točkah od 23 do 27 zgoraj, da sta stranki, udeleženi v združitvi, tako v obrazcu RM z dne 18. julija 2013 kot v obrazcu RM z dne 30. julija 2013 navedli, da njune zaveze temeljijo predvsem na zavezah iz zadeve IAG/bmi. Poleg tega je v oddelku obrazca RM o odstopanjih od besedil vzorcev obveznosti pojasnjeno, da so bile točke, v katerih končne zaveze odstopajo od zavez v zadevi IAG/bmi, z izjemo „manjših jezikovnih sprememb ali pojasnil, ki jih zahtevajo posebne okoliščine tega primera“, opredeljene „za pomoč pri ocenjevanju zavez“. V delu obrazca RM, ki se nanaša na spremembe, stranki, udeleženi v združitvi, nista opozorili na nobeno odstopanje v zvezi z določbami o predhodnih pravicah glede na zaveze v zadevi IAG/bmi.

138    Tako je bodisi dodatek „skladna s ponudbo“ v klavzuli 1.9 končnih zavez le „manjša jezikovna sprememba“, ki ni povezana s predhodnimi pravicami, bodisi je namen teh besed uvesti bistveno spremembo glede na zaveze v zadevi IAG/bmi v delu, ki se nanaša na predhodne pravice. V tem zadnjem primeru pa bi morali stranki, udeleženi v združitvi, to opredeliti v obrazcu RM.

139    V teh okoliščinah se zdi, da ugotovitev Komisije, da je odstopanje med besedilom končnih zavez in besedilom zavez v zadevi IAG/bmi le „manjša jezikovna sprememba“, ne vsebuje napake.

140    Ker je dokazano, da besedilo končnih zavez odstopa od besedila zavez v zadevi IAG/bmi, mora tožeča stranka dokazati, da kljub informacijam, navedenim na obrazcu RM, vstavek „skladna s ponudbo“ ni zgolj „manjša jezikovna sprememba“.

141    V tem okviru tožeča stranka navaja več trditev, s katerimi izpodbija ugotovitev Komisije v točki 63 izpodbijanega sklepa ter dokazuje upoštevnost vstavka „skladna s ponudbo“ za razlago izraza „primerna uporaba“ v klavzuli 1.10 končnih zavez in s tem za podelitev predhodnih pravic.

142    Na prvem mestu, tožeča stranka trdi, da iz točke 7 Sporočila o korektivnih ukrepih, ponovljene v točki 113 zgoraj, izhaja, da obveznost obveščanja Komisije s pojasnili v obrazcu RM temelji na tem, da imajo udeleženke koncentracije pogosto na voljo izključno informacije, ki so nujne za presojo zavez in ki torej morajo biti navedene v obrazcu RM. Vendar naj, kar zadeva določbe o predhodnih pravicah, stranki, udeleženi v združitvi, ne bi imeli na voljo takih izključnih informacij in Komisija naj bi enako kot ti stranki lahko presodila pomen vstavka „skladna s ponudbo“.

143    Te trditve ni mogoče sprejeti. Ker je v oddelku 3 obrazca RM določena obveznost, da stranki, udeleženi v združitvi, opozorita na odstopanja od besedil vzorcev zavez, morata ta pogoj izpolniti ne glede na razloge, ki utemeljujejo obstoj tega pravila.

144    V teh okoliščinah tožeča stranka ne more učinkovito trditi, da bi morala Komisija – namesto da se je oprla na to, kar je izhajalo iz informacij, ki sta jih stranki, udeleženi v združitvi, navedli v obrazcu RM – oceniti pomen vstavka „skladna s ponudbo“, pri tem pa ne upoštevati tega, kar sta stranki, udeleženi v združitvi, navedli v obrazcu RM.

145    Na drugem mestu, tožeča stranka trdi, da v obrazcu RM ni bilo treba navesti odstopanja med predlaganimi zavezami in zavezami v zadevi IAG/bmi, ker niti stranki, udeleženi v združitvi, niti Komisija takrat niso menile, da je vstavek besed „skladna s ponudbo“ pomemben, ker se je s tem vstavkom od novega udeleženca zahtevalo zgolj očitno, in sicer da spoštuje svoje obljube.

146    Te trditve ni mogoče sprejeti.

147    Ker je namreč v skladu z načelom „uporabljeni sloti ali izgubljeni sloti“, ki ga ureja člen 10(2) Uredbe o slotih, 80‑odstotni prag izkoriščenosti zadosten, ni mogoče šteti za samoumevno, da naj bi novi udeleženec zračni prevoz, ki je predmet njegove ponudbe, načeloma opravljal 100‑odstotno, da bi lahko pridobil predhodne pravice.

148    Poleg tega trditev tožeče stranke dokazuje, da sta stranki, udeleženi v združitvi, že ko sta se s Komisijo pogajali o zavezah, menili, da vstavek „skladna s ponudbo“ od novega udeleženca zahteva, da opravlja zračni prevoz skladno s svojo ponudbo, da bi lahko pridobil predhodne pravice.

149    Ker pa obveznost uporabe, „skladne s ponudbo“, ni razvidna iz besedila zavez v zadevi IAG/bmi, naj bi stranki, udeleženi v združitvi, v obrazcu RM opredelili odstopanje v besedilu predlaganih zavez kot bistveno spremembo, da bi Komisijo tako na to spremembo opozorili.

150    Ker stranki, udeleženi v združitvi, Komisije na to nista opozorili, s tem pa nista izpolnili obveznosti, ki izhajajo iz Priloge IV k Izvedbeni uredbi, se tožeča stranka ne more utemeljeno sklicevati na to odstopanje v podporo svoji razlagi končnih zavez.

151    Na tretjem mestu, tožeča stranka trdi, da v obrazcu RM ni bilo treba omeniti vstavka „skladna s ponudbo“ iz klavzule 1.9 končnih zavez, ker njegovega pomena ni treba pojasnjevati in ker ni niti dvoumen niti nejasen.

152    Te trditve ni mogoče sprejeti.

153    Najprej, ker je v oddelku 3 obrazca RM strankam naloženo, da opozorijo na vsako odstopanje od besedil vzorcev obveznosti, dejstvo, da gre pri besedilnem odstopanju za dodatek nedvoumnega ali jasnega izraza, ni upoštevno.

154    Poleg tega v okoliščinah obravnavane zadeve upoštevnost teh izrazov za podelitev predhodnih pravic še zdaleč ni očitna.

155    V skladu s sistematiko zadevnih določb zavez v zadevi IAG/bmi, ki izhaja iz tega, kako so strukturirane, namreč pogoje za pridobitev predhodnih pravic ureja klavzula 1.3.2 teh določb, ki ustreza klavzuli 1.10 končnih zavez, medtem ko je namen njihove klavzule 1.3.1, ki ustreza klavzuli 1.9 končnih zavez, pojasniti, kakšen „konkurenčni zračni prevoz“ se lahko opravlja v obdobju uporabe.

156    V teh okoliščinah Komisiji ni bilo treba ugotoviti, ali je dodatek besed „skladna s ponudbo“ v klavzuli 1.9 končnih določb upošteven za podelitev predhodnih pravic.

157    Poleg tega je treba spomniti, da je iz obrazca RM, ki sta ga izpolnili stranki, udeleženi v združitvi, razvidno, da imajo določbe o predhodnih pravicah v končnih zavezah enak pomen kot določbe v zavezah v zadevi IAG/bmi, z izjemo „manjših jezikovnih sprememb“.

158    V teh okoliščinah trditev tožeče stranke, da bi morala Komisija določbe o predhodnih pravicah razumeti drugače, ni utemeljena.

159    Na četrtem mestu, kar zadeva zlasti korespondenco med strankama, udeleženima v združitvi, in Komisijo v obdobju, ko je ta zahtevala, naj v svoje zaveze vključita „predhodne pravice“, Komisija v odgovor na vprašanje Splošnega sodišča navaja, da „razume“, da je med 18. in 25. julijem 2013 potekala razprava „med strankama o nekaterih razlikah med [predlogom zavez] z dne 16. julija 2013 in zavezami v zadevi IAG/bmi“.

160    Vendar ni tožeča stranka nikoli – niti v pisnem delu postopka niti v odgovorih na vprašanja Splošnega sodišča niti v odgovorih na navedbe Komisije, ponovljene v točki 159 zgoraj – trdila, da sta stranki, udeleženi v združitvi, med pogajanji o zavezah Komisijo izrecno seznanili s svojim razumevanjem zavez, v skladu s katerim naj bi moral novi udeleženec opravljati zračni prevoz, skladen s ponudbo, da bi lahko pridobil predhodne pravice.

161    Ker pa mora tožeča stranka, kot je opozorjeno v točki 140 zgoraj, dokazati, da sta stranki, udeleženi v združitvi, Komisijo opozorili na odstopanje med besedilom končnih zavez in besedilom določb o predhodnih pravicah v zavezah v zadevi IAG/bmi, in ker tožeča stranka ni predložila nobenega koristnega dokaza o korespondenci med strankama, udeleženima v združitvi, in Komisijo, omenjeni v točki 159 zgoraj, je treba ugotoviti, da stranki, udeleženi v združitvi, Komisije v tej korespondenci s tem odstopanjem v besedilu zavez nista seznanili.

162    Na petem mestu, tožeča stranka trdi, da iz zgodovine nastanka končnih zavez izhaja, da vstavek „skladna s ponudbo“ izhaja iz zavez v zadevi A++, ki so „najsodobnejše“ zaveze o slotih letalskih prevoznikov. Poleg tega naj bi se Komisija z več vidikov oprla na te zaveze v okviru pogajanj, ki so pripeljala do končnih zavez. Posledično tožeča stranka trdi, da strankama, udeleženima v združitvi, ni bilo treba opozoriti na ta dodatek glede na zadevo IAG/bmi.

163    Te trditve ni mogoče sprejeti, ker ni utemeljena z dejstvi.

164    Prvič, ubeseditev, povzeta iz zavez v zadevi A++, ni „najsodobnejša“, vsaj ne v zvezi s predhodnimi pravicami.

165    Ni namreč sporno, da v zavezah v zadevi A++ podelitev predhodnih pravic ni bila predvidena. Klavzula 1.2.6 navedenih zavez se torej ni nanašala na pogoje za podelitev predhodnih pravic.

166    Dalje, stranki, udeleženi v združitvi, naj bi iz tega razloga v svoje zaveze na izrecno zahtevo Komisije vključili določbe o predhodnih pravicah, kakršne so določbe v zavezah v zadevi IAG/bmi.

167    Poleg tega je dejstvo, na katero opozarja tožeča stranka, da je Komisija v zvezi z nekaterimi elementi končnih zavez od strank, udeleženih v združitvi, zahtevala, naj se zgledujeta po zavezah v zadevi A++, neupoštevno. Določbe v zadevi A++, na katere se sklicuje tožeča stranka, se namreč ne nanašajo na predhodne pravice.

168    Drugič, trditve tožeče stranke o zgodovini nastanka končnih zavez niso točne.

169    Stranki, udeleženi v združitvi, sta Komisiji 10., 14., 16. in 25. julija 2013 predložili več različic zavez, ki sta jih pripravili, da bi jih ta lahko ocenila.

170    Res je bil vstavek „skladno s ponudbo“ vključen v predlog zavez z dne 14. julija 2013, kar je bilo poleg tega prikazano tudi v različici s sledenimi spremembami, ki jo je pripravila tožeča stranka in je omenjena v točki 11 zgoraj.

171    Vendar med upoštevnimi določbami predloga zavez z dne 14. julija 2013 in klavzulo 1.9 končnih zavez ni kontinuitete.

172    Klavzule od 1.9 do 1.11 končnih zavez namreč niso sprememba ustreznih prejšnjih klavzul, ampak so novo besedilo, ki je bilo kot celota vstavljeno v zaveze z dne 16. julija 2013, kot je razvidno iz različice s sledenimi spremembami, v kateri sta bila primerjana predlog zavez z dne 14. julija 2013 in predlog zavez z dne 16. julija 2013, ki jo je tožeča stranka predložila kot Prilogo A.7 k tožbi.

173    To poleg tega potrjuje sama tožeča stranka, ki v točki 127 tožbe priznava, da sta stranki, udeleženi v združitvi, zaveze v zadevi IAG/bmi uporabili kot osnovno besedilo za pripravo predloga zavez z dne 16. julija 2013, tako da ni mogoče trditi, da obstaja kakršna koli kontinuiteta med klavzulo 1.11 predloga zavez z dne 14. julija 2013 in klavzulo 1.9 končnih zavez.

174    Poleg tega je treba še poudariti, da je Komisija, kot je navedeno v točki 12 zgoraj, dvakrat izrecno zahtevala, naj se v zaveze vključijo predhodne pravice, pri čemer je v elektronskem sporočilu z dne 13. julija 2013 pojasnila, da je treba vključiti predhodne pravice, „kakršne“ so bile predlagane v zadevi IAG/bmi.

175    V zvezi s tem je treba poudariti, da sta stranki, udeleženi v združitvi, v odgovor na to zahtevo pojasnili, da so bile predhodne pravice vključene „skladno z zahtevo“ Komisije, kot je razvidno iz elektronskega sporočila, poslanega skupaj s predlogom zavez z dne 16. julija 2013, v katerega so bile prvič vključene določbe o predhodnih pravicah, enake tistim v končnih zavezah.

176    Poleg tega sta stranki, udeleženi v združitvi, v obrazcih RM z dne 18. in 30. julija 2013 potrdili, da upoštevata zaveze v zadevi IAG/bmi, ne da bi kakor koli omenili odstopanje v zvezi z določbami o predhodnih pravicah.

177    V teh okoliščinah trditev tožeče stranke o zgodovini nastanka končnih zavez in domnevni „najsodobnejši“ naravi zavez v zadevi A++ ni mogoče sprejeti.

178    Na šestem mestu, tožeča stranka trdi, da je razliko med besedilom njenih zavez in besedilom zavez v zadevi IAG/bmi ter zlasti vstavek „skladno s ponudbo“ mogoče pojasniti s tem, da se v nasprotju z zadevo IAG/bmi ta zadeva nanaša le na eno progo.

179    Ker bi bilo treba trditve tožeče stranke razumeti tako, da je treba spremembe besedila razlagati kot „pojasnila, ki jih zahtevajo posebne okoliščine tega primera“, v skladu z informacijami v obrazcu RM, te trditve ni mogoče sprejeti.

180    Na eni strani tožeča stranka sama nasprotuje tej tezi. V odstavku 3 pisnega odgovora z dne 14. februarja 2020 na vprašanja Splošnega sodišča namreč trdi, da stranki, udeleženi v združitvi, nista menili, da je vstavek „skladna s ponudbo“ zajet s pojmom „pojasnila, ki jih zahtevajo posebne okoliščine tega primera“.

181    Na drugi strani je treba vsekakor ugotoviti, da število prog sploh ni upoštevno za vprašanje, kolikšna mora biti stopnja izkoriščenosti slotov, da to pomeni „primerno uporabo“ za namene podelitve predhodnih pravic.

182    Na sedmem mestu, preučiti je treba še nekatere druge trditve tožeče stranke. Trdi namreč, da bi morala Komisija opaziti spremembo v besedilu končnih zavez glede na upoštevne določbe zavez v zadevi IAG/bmi ter „bi morala presoditi ubeseditev in njene morebitne posledice“. Tožeča stranka poleg tega v odgovorih na vprašanja Splošnega sodišča meni, da je Komisija „skrbno“ primerjala besedilo upoštevnih določb ter da je takrat razumela in odobrila dejstvo, da so bili prevzeti „tehnični elementi“ zavez v zadevi A++.

183    Vendar tožeča stranka hkrati trdi, da „v resnici nihče ni imel razlogov za preučitev posebne ubeseditve, ki je zdaj sporna“, in da „ni bilo treba niti strankama[, udeleženima v združitvi,] niti Komisiji preučiti [zadevne] ubeseditve“.

184    Trditev tožeče stranke nikakor ni mogoče sprejeti.

185    Če bi bilo treba tožečo stranko razumeti, kot da trdi, da je Komisija vedela za spremembo besedila, ki je bila posledica vključitve vstavka „skladna s ponudbo“, je trditev neupoštevna.

186    Zdi se namreč, da Komisija priznava, da je v besedilu zavez ugotovila spremembe. Vendar iz tega vseeno ne izhaja, da bi morala Komisija iz tega sklepati, da so te spremembe bistvene za razlago pojma „primerna uporaba“ iz klavzule 1.10 končnih zavez in da niso zgolj „manjša jezikovna sprememba“.

187    Iz istih razlogov ni mogoče sprejeti trditve, da je Komisija razumela in odobrila dejstvo, da so bili prevzeti „tehnični elementi“ zavez v zadevi A++.

188    Z opredelitvijo vstavka „skladna s ponudbo“ kot „manjše jezikovne spremembe“ je Komisija namreč pravzaprav menila, da je ta dodatek „tehnični“ in ne vsebinski element.

189    Če bi bilo treba trditve tožeče stranke razumeti tako, da bi morala Komisija, če bi preučitev opravila z zahtevano skrbnostjo, ne le opaziti spremembo besedila, ampak to spremembo tudi razumeti kot upoštevno in bistveno za podelitev predhodnih pravic, je treba ugotoviti, da taka trditev ne bi bila utemeljena.

190    V zvezi s tem Splošno sodišče napotuje na obveznosti Komisije in podjetij, ki priglasijo koncentracijo, kot so predstavljene v točkah od 129 do 133 zgoraj.

191    Kot je navedeno v točki 116 zgoraj, mora Komisija „nalogo nadzora koncentracij opravi[ti] kar najbolj skrbno“.

192    Vendar namen te obveznosti ni, da podjetja, ki priglasijo koncentracijo, razbremeni obveznosti, da v obrazcu RM navedejo natančne in pravilne informacije.

193    Podjetje, ki je v obrazcu RM navedlo informacije, namreč načeloma ne more trditi, da Komisija navedenih informacij ne sme upoštevati in da mora pozorneje preučiti besedilo predlaganih zavez.

194    Trditev tožeče stranke pa pravzaprav pomeni, da bi morala Komisija vstavek „skladna s ponudbo“ šteti za upošteven za podelitev predhodnih pravic, in to kljub temu, da so informacije, ki sta jih stranki, udeleženi v združitvi, navedli v obrazcu RM, imele drugačen pomen.

195    Vendar je Komisija v obravnavani zadevi, ne da bi storila napako, v izpodbijanem sklepu vstavek „skladna s ponudbo“ iz klavzule 1.9 končnih zavez lahko štela za neupošteven za podelitev predhodnih pravic.

196    Glede na zgodovino nastanka zavez, predstavljeno v točkah od 169 do 175 zgoraj, Komisiji odstopanja med besedilom predloga zavez z dne 14. julija 2013 in besedilom predloga zavez z dne 16. julija 2013 namreč ni bilo treba šteti za bistvenega.

197    To toliko bolj velja, ker v skladu s sistematiko zadevnih določb zavez v zadevi IAG/bmi, ki izhaja iz tega, kako so strukturirane, pogoje za pridobitev predhodnih pravic, ki so v njih določeni, ureja klavzula, ki ustreza klavzuli 1.10 končnih zavez.

198    Ker je tožeča stranka z vstavkom „skladna s ponudbo“ spremenila klavzulo 1.9 končnih zavez, je imela Komisija torej toliko manj razlogov za domnevo, da je lahko ta sprememba besedila kaj več kot „manjša jezikovna sprememba“ v smislu obrazca RM.

199    Poleg tega, če bi stranki, udeleženi v združitvi, nameravali dati določbam o predhodnih pravicah, ki jih vsebujejo končne zaveze, drugačen pomen od tistega, ki ga imajo take določbe v zavezah v zadevi IAG/bmi, bi lahko in morali o tem obvestiti Komisijo, tako da bi to jasno navedli v obrazcu RM.

200    Iz vsega navedenega izhaja, da tožeči stranki ni uspelo ovreči ugotovitve v točki 63 izpodbijanega sklepa. Iz tega sledi, da izraz „skladna z uporabo“ v klavzuli 1.9 končnih zavez pomeni zgolj „manjšo jezikovno spremembo“ glede na zaveze v zadevi IAG/bmi, v skladu s katerimi za podelitev predhodnih pravic ne velja zahteva, da se je zračni prevoz v obdobju uporabe opravljal skladno s ponudbo.

 Sistematična razlaga zadevnih določb

201    V skladu s točko 57 izpodbijanega sklepa dejstvo, da končne zaveze vsebujejo opredelitev „zlorabe“, ne pa opredelitve „primerne uporabe“, kaže na obstoj enakovrednosti med „primerno uporabo“ in „neobstojem zlorabe“. Položaj, ki ne ustreza „zlorabi“ slotov, se torej lahko šteje za „primerno uporabo“.

202    V točki 64 izpodbijanega sklepa je navedeno, da so predhodne pravice urejene s klavzulo 1.10 končnih zavez, medtem ko se klavzula 1.9 nanaša na cilj zaveze o slotih. Tako naj bi bilo v nasprotju s sistematiko zadevnih določb, če je podelitev predhodnih pravic odvisna od pogojev, ki izhajajo iz klavzule 1.9 končnih zavez.

203    Tožeča stranka to razlago izpodbija z več trditvami.

204    Na prvem mestu, pri preučitvi razlage Komisije v izpodbijanem sklepu glede na trditve tožeče stranke je treba poudariti, prvič, da je v zvezi z izenačevanjem „primerne uporabe“ z neobstojem „zlorabe“ v smislu klavzule 1.13 končnih zavez, kot se izvaja v izpodbijanem sklepu, v točki 100 zgoraj ugotovljeno, da izraza „primerna uporaba“ ni mogoče opredeliti na podlagi pomena besed, ki ga sestavljajo, ampak zahteva referenčni okvir, glede na katerega je mogoče določiti, kaj v obravnavani zadevi pomeni uporaba, ki je lahko opredeljena kot „primerna“.

205    V teh okoliščinah praviloma nič ne nasprotuje opiranju še na druge določbe končnih zavez, da bi se pojmu „primerna uporaba“ dal natančen pomen.

206    Drugič, izenačevanje „primerne uporabe“ z neobstojem „zlorabe“ v smislu klavzule 1.13 končnih zavez je utemeljeno z več vidikov.

207    Najprej, pojem „zloraba“ ima pomen, ki se lahko razume kot „neprimerna ali neprilagojena uporaba“, kot je ugotovljeno v točki 103 zgoraj, tako da se zdi izenačevanje „primerne uporabe“ z neobstojem „zlorabe“ primerno.

208    Dalje, tožeča stranka intervenientki očita premajhno izkoriščenost slotov. V klavzuli 1.13(b) končnih zavez pa je prav primer premajhne izkoriščenosti slotov opredeljen kot „zloraba“.

209    Nazadnje, poudariti je treba, da so v zavezah v zadevi IAG/bmi, ki bi jih morali stranki, udeleženi v združitvi, na izrecno zahtevo Komisije uporabiti kot vzorec za predhodne pravice v končnih zavezah, določbe o „zlorabi“ vsebovane v oddelku, naslovljenem „Podelitev predhodnih pravic na slotih“. Zato je treba ugotoviti, da so v skladu s tem, kako so strukturirane te zaveze, določbe o „zlorabi“ upoštevne za podelitev predhodnih pravic.

210    V nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, so namreč naslovi oddelkov v pravnih besedilih pomembni pri sistematični razlagi določb.

211    Kot pa je ugotovljeno v točki 200 zgoraj, naj bi stranki, udeleženi v združitvi, vključili predhodne pravice, „kakršne“ so bile predlagane v zadevi IAG/bmi, in Komisija je lahko pravilno ugotovila, da je razlika med besedilom klavzule 1.3.1 teh zavez in besedilom klavzule 1.9 končnih zavez le „manjša jezikovna sprememba“, ki ne izraža volje strank, udeleženih v združitvi, da predhodnim pravicam, določenim v končnih zavezah, dasta drugačen pomen.

212    Tako je treba ugotoviti, da so določbe o „zlorabi“ v obravnavani zadevi lahko upoštevne za podelitev predhodnih pravic.

213    Na drugem mestu, kot je bilo navedeno že v točki 197 zgoraj, so v skladu s sistematiko upoštevnih določb zavez v zadevi IAG/bmi pogoji, ki urejajo pridobitev predhodnih pravic, določeni v njihovi klavzuli 1.3.2, ki ustreza klavzuli 1.10 končnih zavez, medtem ko je namen njihove klavzule 1.3.1, ki ustreza klavzuli 1.9 končnih zavez, pojasniti, kakšen „konkurenčni zračni prevoz“ se lahko opravlja v obdobju uporabe.

214    Enaka struktura je povzeta v končnih zavezah, kot je jasno razvidno iz opredelitev izrazov, ki se v njih pojavljajo.

215    Struktura zadevnih tekstualnih določb postane še jasnejša, če se klavzule o specifikaciji „konkurenčnega zračnega prevoza“ v zavezah v zadevah A++ in IAG/bmi primerjajo s klavzulo 1.9 končnih zavez.

216    Iz klavzule 1.2.6 zavez v zadevi A++, ki poleg tega ne določa možnosti pridobitve predhodnih pravic, tako izhaja, da naj bi novi udeleženec slote uporabljal le za „opravljanje storitev, predlaganih v ponudbi“, in jih ne more uporabljati za opravljanje letov na drugi progi. V zvezi s tem je namen sklicevanja na ponudbo pojasniti, kaj je zakonita uporaba slotov na zadevnih progah.

217    Kar zadeva klavzulo 1.3.1 zavez v zadevi IAG/bmi o „konkurenčnem zračnem prevozu“, je v njej, tako kot v klavzuli 1.2.6 zavez v zadevi A++, pojasnjeno, kaj je zakonita uporaba slotov. Namesto sklicevanja v zvezi s tem na ponudbo novega udeleženca pa je pojem zakonite uporabe tam opredeljen v prvem stavku, in sicer pomeni opravljanje prevoza med zadevnima letališčema. Vendar – ker ima v zadevi IAG/bmi novi udeleženec možnost pridobiti predhodne pravice, kar pravzaprav pomeni možnost uporabe slotov na kateri koli progi – je bilo koristno v drugem stavku klavzule 1.3.2 pojasniti, da prepoved uporabe slotov za drug par letališč ne velja absolutno, ampak le v obdobju uporabe in dokler novi udeleženec ne pridobi predhodnih pravic.

218    Tako se v okviru zavez v zadevi IAG/bmi drugi stavek klavzule 1.3.1 razume kot zgolj pojasnilo.

219    Klavzula 1.9 končnih zavez načeloma sledi vzorcu klavzule 1.3.1 zavez v zadevi IAG/bmi. V prvem stavku klavzule 1.9 končnih zavez je namreč zakonita uporaba slotov pojasnjena z navedbo, da lahko „praviloma“ novi udeleženec slote uporabi le za opravljanje letov na progi med zadevnima mestoma. V drugem stavku te klavzule je pojasnilo, da se ta prepoved ne uporablja, če je novi udeleženec to storitev opravljal v obdobju uporabe.

220    V teh okoliščinah se izkaže, da se dodani vstavek „skladna s ponudbo“, če bi ga bilo treba razumeti kot „dejansko“ opredelitev predhodnih pravic, kot trdi tožeča stranka, z vidika ubeseditve očitno razlikuje od načina, kako so strukturirane ustrezne določbe zavez v zadevi IAG/bmi, ki naj bi jih stranki, udeleženi v združitvi, uporabili kot vzorec.

221    Namen drugega stavka klavzule 1.3.1 zavez v zadevi IAG/bmi je namreč le pojasniti dejstvo, da prepoved uporabe slotov za drug par mest ne velja v primeru pridobitve predhodnih pravic. Tako ta stavek ne določa količinskih zahtev, ki so pogoj za uporabo slotov na drugih progah.

222    Poleg tega je v zavezah v zadevi A++ sklicevanje na ponudbo novega udeleženca namenjeno le pojasnitvi dejstva, da se sloti lahko uporabljajo le na progi, ki je določena v navedeni ponudbi, ne da bi bile naložene zahteve glede izkoriščenosti slotov.

223    Čeprav iz navedenega izhaja, da sta se stranki, udeleženi v združitvi, s tem, da sta združili določbe, prevzete po zavezah v zadevi IAG/bmi, in del stavka iz zavez v zadevi A++, oddaljili od zavez v zadevi IAG/bmi, ki naj bi jih sicer uporabili kot vzorec, je treba opozoriti, da je razlaga, v skladu s katero klavzula 1.9 končnih zavez vsebuje „dejansko“ opredelitev predhodnih pravic, z več vidikov nezdružljiva s sistematiko zadevnih določb.

224    Prvič, kot izhaja iz klavzul 1.9 in 1.10 končnih zavez in kot poleg tega potrjuje del z „opredelitvami“ v navedenih zavezah, je v prvonavedeni klavzuli pojasnjena uporaba slotov, ki se lahko izvaja v obdobju uporabe, medtem ko so v drugonavedeni pojasnjeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za pridobitev predhodnih pravic.

225    V teh okoliščinah bi bilo v nasprotju s sistematiko zadevnih določb, če bi se drugi stavek klavzule 1.9 končnih zavez štel za „dejansko“ opredelitev pogojev za podelitev predhodnih pravic.

226    Drugič, če bi se upoštevala teza, v skladu s katero klavzula 1.9 končnih zavez vsebuje „dejansko“ opredelitev pogojev za podelitev predhodnih pravic, bi ne le obstajali dve opredelitvi tega pojma, ampak bi to privedlo do nasprotujočih si pogojev za podelitev predhodnih pravic.

227    Na eni strani bi namreč iz drugega stavka klavzule 1.9 končnih zavez izhajalo, da je moral novi udeleženec v obdobju uporabe opravljati zračni prevoz, ki je „skladen s ponudbo“, na drugi strani pa bi iz klavzule 1.10 končnih zavez izhajalo, da je moral novi udeleženec v obdobju uporabe „primerno uporabljati“ slote.

228    V zvezi s tem trditve tožeče stranke, s katero želi odpraviti to protislovje, ni mogoče sprejeti.

229    Da se „prepreči navzkrižje med klavzulo 1.9 in klavzulo 1.10“ končnih zavez, bi bilo po mnenju tožeče stranke za opredelitev obstoja „primerne uporabe“ treba preučiti, ali so se sloti izkoriščali „skladno s ponudbo“.

230    Vendar teza tožeče stranke pomeni, da se najprej vstavek „skladna s ponudbo“ iz klavzule 1.9 končnih zavez določi kot pogoj za podelitev predhodnih pravic, kar torej ustvarja protislovje s klavzulo 1.10 navedenih zavez, nato pa se to protislovje odpravi z izenačevanjem „primerne uporabe“ in uporabe, „skladne s ponudbo“.

231    Tak pristop k razlagi pa je ne le umeten, ampak tudi v nasprotju z dejstvom, da iz klavzule 1.10 končnih zavez izrecno izhaja, da vsebuje opredelitev predhodnih pravic, pri čemer določa pogoje za njihovo podelitev.

232    Tretjič, iz preučitve upoštevnosti informacij, navedenih v obrazcu RM, izhaja, da je vstavek „skladna s ponudbo“ le „manjša jezikovna sprememba“.

233    V teh okoliščinah pristopa tožeče stranke, ki vstavek „skladna s ponudbo“ določa kot bistveni pogoj za podelitev predhodnih pravic, ki v praksi nadomešča pogoj, izrecno določen v klavzuli 1.10 končnih zavez, ni mogoče sprejeti.

234    Izkaže se torej, da je težava pri razlagi pojma „primerna uporaba“ iz klavzule 1.10 končnih zavez posledica dejstva, da sta stranki, udeleženi v združitvi, v klavzulo 1.9 navedenih zavez vstavili izraz „skladna s ponudbo“. Namesto da bi stranki, udeleženi v združitvi, uporabili določbe, kakršne so v zavezah v zadevi IAG/bmi, kot je izrecno zahtevala Komisija, sta se namreč odločili za združitev določb teh zavez z elementi, prevzetimi iz zavez v zadevi A++, hkrati pa v klavzulo 1.9 končnih zavez dodali izraz „skladna s ponudbo“.

235    Na tretjem mestu, ugotoviti je treba, da tožeči stranki ni uspelo navesti trditev o sistematiki upoštevnih določb v končnih zavezah, s katerimi bi se lahko povzročili pomisleki o izenačevanju „primerne uporabe“ z neobstojem „zlorabe“ v smislu klavzule 1.13 navedenih zavez.

236    Tožeča stranka v tem okviru trdi, prvič, da imajo določbe o „zlorabi“ v klavzulah 1.13 in 1.14 končnih zavez lasten namen, kar pomeni, da izraza „zloraba“ iz klavzule 1.13 končnih zavez ni mogoče uporabiti za opredelitev pomena izraza „primerna uporaba“ v klavzuli 1.10 navedenih zavez.

237    V zvezi s tem tožeča stranka poudarja, da so zaveze o slotih, ki jih je Komisija sprejela v preteklosti, vsebovale klavzule o „zlorabi“, tudi če v njih niso bile določene predhodne pravice, kot na primer zaveze v zadevi A++.

238    V tem okviru tožeča stranka poleg tega trdi, da je cilj klavzul o „zlorabi“ zaščititi celovitost zaveze o slotih in letalskega prevoznika, ki slote daje na voljo.

239    Te trditve niso upoštevne. V zvezi s tem je dovolj poudariti, kot je pravilno storila Komisija, da okoliščina, da imajo določbe o „zlorabi“ lasten cilj, ne izključuje možnosti, da je klavzula 1.13 končnih zavez o „zlorabi“ upoštevna tudi za opredelitev tega, kaj pomeni „primerna uporaba“.

240    Drugič, tožeča stranka trdi, da se „zloraba“ – kot izhaja iz klavzul 1.13 in 1.14 končnih zavez – v obdobju uporabe slotov, to je šest sezon IATA, stalno preučuje, medtem ko se „primerna uporaba“ – kot je razvidno iz klavzule 1.11 končnih zavez – preuči ob koncu obdobja uporabe.

241    Tožeča stranka iz tega sklepa, da je „absurdno in umetno“, če se ob koncu obdobja uporabe preuči, ali je prišlo do „zlorabe“. V skladu s pravili, določenimi v klavzuli 1.14 končnih zavez, se namreč, če novi udeleženec „zlorabi“ slote, odpove sporazum o sprostitvi slotov, tako da „novi udeleženec, ki slote zlorabi, ne more dočakati konca obdobja uporabe in zahtevati, naj se mu podelijo predhodne pravice“.

242    V zvezi s tem je pomembno poudariti, da dejstvo, da se v obdobju uporabe „zloraba“ stalno preučuje, ne pomeni – v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka – da bi bila poznejša preučitev „primerne uporabe“ odveč. Še vedno je namreč mogoče, da postopek iz klavzule 1.14 končnih zavez ni bil izveden, da je novi udeleženec v predpisanem roku odpravil „zlorabo“ ali da stranke ne uveljavijo svoje pravice do odpovedi sporazuma o sprostitvi slotov zaradi zlorabe s strani novega udeleženca.

243    Tretjič, tožeča stranka trdi, da je zaradi enakovrednosti „primerne uporabe“ in neobstoja „zlorabe“ odveč postopek iz klavzule 1.11 končnih zavez, v katerem Komisija, ki ji svetuje pooblaščenec, glede na okoliščine odobri predhodne pravice. Če bi novi udeleženec spoštoval načelo „uporabljeni sloti ali izgubljeni sloti“ na podlagi Uredbe o slotih in poleg tega slote izkoriščal brez „zlorabe“, bi mu bili namreč po samem pravu znova dodeljeni sloti v prihodnjem obdobju voznega reda letov na podlagi člena 8(2) navedene uredbe. Če bi to zadostovalo za pridobitev predhodnih pravic, bi bilo v zavezah določeno, da se za novega udeleženca šteje, da ima predhodne pravice, če ima ob koncu obdobja uporabe še vedno slote na podlagi Uredbe o slotih.

244    Vendar Komisija v zvezi s tem v točki 83 odgovora na tožbo poudarja – ne da bi ji tožeča stranka nasprotovala – da tožeča stranka obseg določb o „zlorabi“ iz klavzule 1.13 končnih zavez napačno omejuje na načelo „uporabljeni sloti ali izgubljeni sloti“. Iz samega besedila klavzule 1.13 končnih zavez namreč izhaja, da zgolj spoštovanje zadnjenavedenega pravila ni dovolj za ugotovitev neobstoja „zlorabe“.

245    Četrtič, trditve tožeče stranke o domnevnem „skladnem sistemu“ ni mogoče sprejeti.

246    V zvezi s tem po mnenju tožeče stranke iz klavzul 1.1, 1.9, 1.10, 1.24, 1.26 in 1.27 končnih zavez izhaja, da tvorijo skladen sistem, v katerem se sloti dajejo na voljo novim udeležencem, da opravljajo po en dnevni let med zadevnima letališčema v okviru največ sedmih letov tedensko. Novi udeleženci naj bi morali med „glavnimi pogoji“ v svoji uradni ponudbi navesti število letov in torej slote, ki jih želijo pridobiti. Uradne ponudbe naj bi se ocenile in po potrebi razvrstile glede na učinkovitost konkurenčnega pritiska, ki bi se izvajal. Pri tem naj bi bilo število zahtevanih letov merilo presoje. Ko bi bili sloti dodeljeni na podlagi uradne ponudbe, naj bi novi udeleženec te slote izkoriščal skladno s ponudbo šest zaporednih sezon, preden bi se mu lahko dovolilo slote uporabiti za drug par mest na podlagi presoje, s katero bi se ugotovilo, ali je potencialni novi udeleženec slote „primerno uporabljal“.

247    Poudariti je treba, da tožeča stranka v svoji utemeljitvi predvsem izpeljuje sklepe iz določb, ki urejajo ponudbo novega udeleženca in oceno te ponudbe za razlago izraza „primerna uporaba“ iz klavzule 1.10 končnih zavez, ki se nanaša na podelitev predhodnih pravic.

248    Kot pravilno poudarja Komisija, pa so določbe, ki urejajo ponudbo novega udeleženca in oceno te ponudbe, upoštevne za dodelitev korektivnih slotov novemu udeležencu, vendar se s sistematičnega vidika ne uporabljajo za določanje pogojev, ki jih mora novi udeleženec izpolniti za pridobitev predhodnih pravic. Iz tega istega razloga se tožeča stranka ne more sklicevati na oceno ponudbe intervenientke, ki sta jo opravila Komisija in neodvisni pooblaščenec.

249    Iz navedenega izhaja, da se v skladu s sistematično razlago zadevnih določb pojem „primerna uporaba“ iz klavzule 1.10 končnih zavez lahko razume kot neobstoj „zlorabe“ v smislu klavzule 1.13 navedenih zavez. Posledično tožeči stranki ni uspelo dokazati, da je sistematična razlaga, ki jo je Komisija uporabila v izpodbijanem sklepu, v nasprotju s splošno sistematiko določb končnih zavez.

 Razlaga zadevnih določb ob upoštevanju njihovega cilja in sobesedila

250    V skladu s točkami od 54 do 57 izpodbijanega sklepa je namen podelitve predhodnih pravic spodbuditi potencialnega novega udeleženca k opravljanju letov na progi London–Philadelphia. Za to naj bi bilo pomembno, da so merila za podelitev predhodnih pravic jasna in preverljiva ter da zagotavljajo pravno varnost novega udeleženca. Vendar naj bi potrebno pravno varnost zagotavljala le razlaga, v skladu s katero se „primerna uporaba“ razume kot neobstoj „zlorabe“ v smislu klavzule 1.13 končnih zavez.

251    Tožeča stranka to razlago izpodbija z več trditvami.

252    Tožeča stranka med drugim očita, da v razlagi, uporabljeni v izpodbijanem sklepu, nista bila upoštevana cilj in sobesedilo zadevnih določb.

253    Na prvem mestu, glede cilja zadevnih določb, z vidika katerega je treba razlagati pojem „primerna uporaba“, tožeča stranka trdi, da je cilj končnih zavez zagotoviti, da se korektivni sloti uporabljajo šest sezon obdobja uporabe, tako da ustvarjajo čim večji konkurenčni pritisk in torej največ možnih koristi za potrošnika s tem, da se med drugim v največji možni meri znova opravlja dnevna storitev, ki jo je prej zagotavljala družba US Airways. V tem okviru tožeča stranka trdi, da je cilj končnih zavez odpraviti vsak resen dvom, ki ga vzbuja združitev. Tako naj bi bila razlaga Komisije napačna, ker naj bi pripisovala prevelik pomen cilju narediti slote privlačnejše.

254    V zvezi s tem je treba opozoriti, da so zaveze sestavni del sklepa o odobritvi in jih je treba razlagati z vidika tega sklepa, kot je ugotovljeno v točki 112 zgoraj.

255    Kot je med drugim razvidno iz prvega odstavka končnih zavez, sta jih stranki, udeleženi v združitvi, sprejeli, da bi lahko Komisija ugotovila, da se z njimi odpravljajo njeni resni dvomi, in združitev razglasila za združljivo z notranjim trgom.

256    Kot tožeča stranka priznava v točki 14 tožbe, je Komisija namreč menila, da je vključitev predhodnih pravic potrebna za zavrnitev vsakega resnega dvoma, ki ga vzbuja združitev.

257    V zvezi s tem iz točke 179 sklepa o odobritvi izhaja, da so bile zaveze o slotih za Komisijo sprejemljive le, kolikor je bilo dovolj jasno, da bo novi udeleženec dejansko prevzel slote.

258    Tako je bil ugotovljeni cilj podelitve predhodnih pravic, kot izhaja iz točke 1.1 obrazca RM z dne 30. julija 2013 in je potrjeno v točki 181 sklepa o odobritvi, narediti ponudbo slotov privlačnejšo.

259    Poleg tega je treba spomniti, da je Komisija v točki 186 sklepa o odobritvi ugotovila, da je zlasti glede na „informacije o verjetnem in pravočasnem vstopu“ zaveza o slotih „ključni element verjetnega in pravočasnega vstopa na progo London–Philadelphia“.

260    Poleg tega mora biti Komisiji, kot izhaja iz sodne prakse, navedene v točki 118 zgoraj, omogočeno, da z gotovostjo ugotovi, da bo zaveze mogoče uresničiti.

261    Iz tega sledi, da je bil namen vključitve predhodnih pravic v končne zaveze, kot je ugotovljeno v točki 55 izpodbijanega sklepa, novega udeleženca spodbuditi k prevzemu slotov, da bi bilo tako dovolj verjetno, da bodo zaveze dejansko uresničene.

262    Vendar teze tožeče stranke o „največjem konkurenčnem pritisku“, ki zlasti pomeni, da se v največji možni meri obnovi dnevna storitev, ki jo je prej zagotavljala družba US Airways, ni mogoče sprejeti.

263    Prvič, trditev o največjem konkurenčnem pritisku namreč ni podprta v sklepu o odobritvi, kot je razvidno iz zgoraj opravljene preučitve. Čeprav se tožeča stranka v zvezi s tem opira na točki 180 in 186 sklepa o odobritvi, je dovolj ugotoviti, da samo besedilo teh točk ne podpira njene trditve.

264    Drugič, trditev o največjem konkurenčnem pritisku ni podprta niti z določbami klavzul od 1.24 do 1.27 končnih zavez, ki se nanašajo na ponudbo potencialnega novega udeleženca in izbirni postopek ter iz katerih po mnenju tožeče stranke izhaja, da je treba izbrati tisti subjekt, ki bi izvajal najučinkovitejši konkurenčni pritisk.

265    Vendar je glede tega dovolj poudariti, da je bilo v točki 248 zgoraj ugotovljeno, da so določbe, ki urejajo ponudbo novega udeleženca in oceno te ponudbe, upoštevne za dodelitev korektivnih slotov novemu udeležencu, vendar se ne uporabljajo za določanje pogojev, ki jih mora novi udeleženec izpolniti za pridobitev predhodnih pravic.

266    Tretjič, sama narava predhodnih pravic je nezdružljiva s trditvijo tožeče stranke, v skladu s katero je treba pojem „primerna uporaba“ razlagati tako, da se zagotovi „največji konkurenčni pritisk“.

267    Podelitev predhodnih pravic namreč za novega udeleženca pomeni možnost, da slote po obdobju uporabe, ki traja šest sezon IATA, uporablja na kateri koli progi. V teh okoliščinah se z vključitvijo predhodnih pravic v končne zaveze ne more uresničevati cilj ustvarjanja največjega konkurenčnega pritiska na progi
London–Philadelphia.

268    Četrtič, vsekakor je treba ugotoviti, da ima Komisija v skladu s sodno prakso, navedeno v točkah 119 in 120 zgoraj, široko diskrecijsko pravico pri ocenjevanju, ali zaveze pomenijo neposreden in zadosten odgovor, s katerim je mogoče jasno odpraviti vse resne dvome.

269    Ker je torej Komisija med uresničevanjem svoje diskrecijske pravice pri sprejetju sklepa o odobritvi menila, da je vključitev možnosti pridobitve predhodnih pravic potrebna, da postanejo sloti privlačnejši, da bi bil vstop konkurenta dovolj verjeten, in da se z zavezami odpravijo njeni dvomi o združljivosti združitve z notranjim trgom, tožeča stranka te presoje ne more nadomestiti s svojo presojo, v skladu s katero se je z dodelitvijo slotov uresničeval cilj zagotoviti, da bo potencialni novi udeleženec na progi London–Philadelphia izvajal največji konkurenčni pritisk.

270    To toliko bolj velja, ker tožeča stranka Komisiji ne očita, da je pri svoji presoji, ki je privedla do sklepa o odobritvi, storila očitno napako pri presoji.

271    Iz tega sledi, da je Komisija v izpodbijanem sklepu pravilno menila, da se z možnostjo podelitve predhodnih pravic uresničuje cilj narediti slote privlačnejše.

272    Na drugem mestu, tožeča stranka izpodbija razlago, ki jo je Komisija uporabila v točki 57 izpodbijanega sklepa in v skladu s katero je treba za zagotovitev potrebne pravne varnosti izraz „primerna uporaba“ razlagati kot neobstoj „zlorabe“ v smislu klavzule 1.13 končnih zavez.

273    Po mnenju tožeče stranke pa se z razlago pojma „primerna uporaba“, kot da zajema uporabo, „skladno s ponudbo“, novemu udeležencu zagotavlja večja pravna varnost, ker je on tisti, ki opredeli pogoje svoje ponudbe. Dejstvo, da se novi udeleženec oddalji od svoje ponudbe, bi res lahko bilo vir negotovosti, vendar naj bi bil za to odgovoren on sam.

274    Prvič, v zvezi s tem je treba poudariti pomen, ki ga ima za novega udeleženca pravna varnost.

275    Spomniti je treba, da iz točke 125 zgoraj izhaja, da je besedilo končnih zavez upoštevno tudi za tretje osebe, ki prevzamejo dejavnosti udeleženk koncentracije, ker so pogoji prevzema takih dejavnosti večinoma določeni v zavezah, ki so torej pomembne za njihove poslovne odločitve in lahko pri njih vzbujajo legitimna pričakovanja.

276    Drugič, spomniti je treba, da v skladu z razlago, ki jo zagovarja tožeča stranka, pojem „primerna uporaba“ pomeni, da ima Komisija diskrecijsko pravico pri ugotavljanju, ali je uporabo slotov, ki ni v celoti „skladna s ponudbo“, vseeno mogoče šteti za „primerno uporabo“.

277    Načeloma pa sam obstoj take diskrecijske pravice, ki jo ima Komisija pri odločanju o predhodnih pravicah, pomeni, da je podelitev teh pravic za novega udeleženca manj predvidljiva, kot če se uporabljajo določbe o „zlorabi“. To še bolj velja v obravnavani zadevi, ker končne zaveze ne vsebujejo jasnih in natančnih elementov, z vidika katerih bi bilo treba to diskrecijsko pravico uresničevati, z izjemo določb o „zlorabi“, ki se po mnenju tožeče stranke ne bi smele upoštevati.

278    Iz navedenega izhaja, da je razlaga Komisije, v skladu s katero je treba pojem „primerna uporaba“ razumeti kot neobstoj „zlorabe“ v smislu klavzule 1.13 končnih zavez, skladna s ciljem zadevnih določb.

279    Na tretjem mestu, glede razlage z vidika sobesedila končnih zavez je treba poudariti, prvič, da je bilo v točki 124 zgoraj ugotovljeno, da je treba navedene zaveze razlagati ob upoštevanju Uredbe o slotih.

280    V zvezi s tem ni sporno, da je intervenientka pri uporabi slotov v obdobju uporabe upoštevala zahteve, določene v členu 10(2) in (3) Uredbe o slotih, da bi slote obdržala.

281    To, da so se pri uporabi slotov upoštevale določbe člena 10(2) in (3) Uredbe o slotih, res ne pomeni nujno, da je treba to uporabo šteti za „primerno uporabo“ v smislu klavzule 1.10 končnih zavez. Kot poudarja tožeča stranka, se s ciljem, ki mu sledijo določbe člena 10(2) in (3) Uredbe o slotih, namreč uresničuje lasten cilj, ki se ne sme zamenjevati s ciljem, ki se uresničuje s podelitvijo predhodnih pravic.

282    Razlaga, ki jo zagovarja tožeča stranka, pa se oddaljuje od upoštevnih določb predpisov Unije na tem področju.

283    Ker so določbe člena 10(2) in (3) Uredbe o slotih referenčni zakonski okvir v Uniji, bi se torej lahko pričakovalo, da če pogoji za podelitev predhodnih pravic od tega okvira odstopajo, bi bilo to jasno razvidno iz besedila končnih zavez. Kot pa je razvidno iz zgoraj opravljene preučitve, to ne velja za obravnavani primer. Razlaga, ki jo zagovarja tožeča stranka, namreč temelji predvsem na vstavku „skladna s ponudbo“ v klavzuli 1.9 končnih zavez, ki je – kot je bilo ugotovljeno v točki 200 zgoraj – zgolj „manjša jezikovna sprememba“.

284    Drugič, tožeča stranka poudarja obseg premajhne izkoriščenosti slotov s strani intervenientke, ki je po njenem mnenju popolnoma nov primer, in trdi, da je nepojmljivo, da lahko ta glede na svoje neutemeljeno premajhno izkoriščanje slotov zahteva, da se ji podelijo predhodne pravice.

285    Poleg tega tožeča stranka trdi, da bi glede na njene izračune in ob pravilnosti razlage Komisije intervenientka lahko izkoriščala le 65 % slotov in še vedno zahtevala, naj se ji podelijo predhodne pravice, kar ogroža cilje končnih zavez in tako dokazuje, da je razlaga Komisije napačna.

286    V zvezi s tem je iz preglednic, ki jih je tožeča stranka predstavila v točki 42 tožbe, razvidno, da je premajhna izkoriščenost slotov v obdobju uporabe med drugim posledica tega, da je intervenientka koordinatorju pred iztekom roka za vračilo vrnila 389 slotov, medtem ko jih le 81 ni bilo uporabljenih zaradi odpovedi letov.

287    Poleg tega je iz teh preglednic razvidno, da se je uporaba slotov s strani intervenientke, brez upoštevanja vrnjenih slotov, v obdobju uporabe gibala med 92 in 100 %.

288    Iz tega sledi, da je obseg premajhne izkoriščenosti, ki ga graja tožeča stranka, med drugim posledica tega, da je intervenientka uporabila možnost, priznano v členu 10(3) Uredbe o slotih, da koordinatorju vrne slote pred iztekom roka za vračilo, zaradi česar se vrnjeni sloti niso upoštevali pri izračunu 80‑odstotne stopnje izkoriščenosti v skladu s pravilom iz člena 10(2) navedene uredbe.

289    Vprašanje, ali je treba sklicevanje v klavzuli 1.13 končnih zavez na načelo „uporabljeni sloti ali izgubljeni sloti“ iz člena 10(2) Uredbe o slotih razlagati tako, da implicitno napotuje tudi na člen 10(3) navedene uredbe, pa se v tem primeru ne postavlja.

290    Tožeča stranka namreč pred Splošnim sodiščem izpodbijanega sklepa ne izpodbija v delu, v katerem je na podlagi člena 10(3) Uredbe o slotih v točki 83 tega sklepa ugotovljeno, da se vrnjeni sloti ne upoštevajo pri uporabi načela „uporabljeni sloti ali izgubljeni sloti“ in 80‑odstotnega praga, ki izhaja iz člena 10(2) te uredbe. Tožeča stranka je v točki 7 replike izrecno priznala, da intervenientka ni izvajala „zlorabe“ v smislu klavzule 1.13 končnih zavez.

291    Trditev tožeče stranke, da bi tudi zgolj 65‑odstotna izkoriščenost slotov intervenientki omogočila, da se ji podelijo predhodne pravice, je vsekakor hipotetična. Iz preglednic, ki jih je predložila tožeča stranka, je namreč razvidno, da je stopnja izkoriščenosti slotov s strani intervenientke celo ob upoštevanju vrnjenih slotov in slotov, ki niso bili uporabljeni zaradi odpovedi letov, šest sezon IATA nihala med 76,4 in 81 %. V teh okoliščinah pa v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, ni mogoče ugotoviti, da so bili cilji končnih zavez ogroženi.

292    Glede na navedeno je razlaga, uporabljena v izpodbijanem sklepu, v skladu s katero je treba pojem „primerna uporaba“ razumeti kot neobstoj „zlorabe“ v smislu klavzule 1.13 končnih zavez, potrjena s ciljem zadevnih določb in njihovim sobesedilom.

 Ugotovitev Splošnega sodišča

293    Iz vsega navedenega izhaja, da razlaga, ki jo je Komisija uporabila v izpodbijanem sklepu in v skladu s katero je treba pojem „primerna uporaba“ v klavzuli 1.9 končnih zavez razlagati kot neobstoj „zlorabe“ (misuse) v smislu klavzule 1.13 navedenih zavez, ne vsebuje napake in je potrjena tako z jezikovno in sistematično razlago zadevnih določb kot z razlago, pri kateri se upoštevajo obrazec RM ter cilj in sobesedilo zadevnih določb.

294    Ker tožeča stranka ne izpodbija ugotovitve v točkah 77, 86 in 90 izpodbijanega sklepa, v skladu s katero uporaba slotov s strani intervenientke ne pomeni „zlorabe“ v smislu klavzule 1.13 končnih zavez, je treba ugotoviti, da Komisija ni storila napake, ko je intervenientki podelila predhodne pravice, tako da je treba tožbo zavrniti.

295    V teh okoliščinah so trditve tožeče stranke, ki niso bile obravnavane v okviru zgornje preučitve in ki nasprotujejo sklepanju Komisije, predstavljenemu v točkah od 58 do 65 izpodbijanega sklepa in s katerim je ta zavrnila razlago, ki jo zagovarja tožeča stranka, usmerjene proti dodatni obrazložitvi navedenega sklepa in torej brezpredmetne. Zato ni treba preučiti njihove utemeljenosti.

296    Iz vsega navedenega izhaja, da je treba prvi tožbeni razlog zavrniti.

 Drugi tožbeni razlog

297    Tožeča stranka z drugim tožbenim razlogom, ki je razdeljen na štiri dele, trdi, da Komisija ni upoštevala vseh upoštevnih elementov za podelitev predhodnih pravic. V zvezi s tem Komisiji očita, da ni presodila donosnosti storitev, ki jih opravlja intervenientka, glede na vrednost dodeljenih slotov (prvi del), vpliva dejstva, da intervenientka ni zaprosila za sklenitev posebnega sporazuma o deležu (drugi del), stopnje neuporabe slotov s strani intervenientke glede na druge zadeve v Uniji, ki so se nanašale na zaveze letalskih prevoznikov (tretji del), in povečane učinkovitosti, ki jo je izkazala tožeča stranka (četrti del).

298    Komisija meni, da je drugi tožbeni razlog brezpredmeten.

299    V zvezi s tem je treba poudariti, da iz točke 148 tožbe izhaja, da tožeča stranka „ta tožbeni razlog uveljavlja dodatno in/ali podredno v podporo predlogu za razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa, zlasti če bi Splošno sodišče menilo, da je treba pri presoji ,primerne uporabe‘ upoštevati konkretno ravnanje [intervenientke], vključno s pogoji, ki jih mora [ta] izpolnjevati, da ji Komisija podeli predhodne pravice“.

300    Poleg tega iz točke 7 replike izhaja, da tožeča stranka izrecno priznava, da intervenientka ni „zlorabila“ slotov v smislu klavzule 1.13 končnih zavez, ter „potrjuje, da je treba njeno tožbo zavrniti, če bi Splošno sodišče menilo, da je Komisija upravičeno ugotovila, da je za odobritev predhodnih pravic potrebna le analiza, s katero se preveri, ali [intervenientka] ni ,zlorabila‘ slotov v smislu klavzule 1.3 [končnih] zavez“.

301    Ker je glede na preučitev, opravljeno v okviru prvega tožbenega razloga, pojem „primerna uporaba“ treba razlagati kot neobstoj „zlorabe“ v smislu klavzule 1.13 končnih zavez, ni treba preučiti utemeljenosti elementov, navedenih v podporo drugemu tožbenemu razlogu.

302    Poleg tega presoja različnih elementov, na katere se tožeča stranka sklicuje v okviru drugega tožbenega razloga, in sicer donosnosti storitev, ki jih opravlja intervenientka, glede na vrednost dodeljenih slotov, vpliva dejstva, da intervenientka ni zaprosila za sklenitev posebnega sporazuma o deležu, stopnje neuporabe slotov s strani intervenientke glede na druge zadeve v Uniji, ki so se nanašale na zaveze letalskih prevoznikov, in nazadnje, povečane učinkovitosti, ki jo je izkazala tožeča stranka, ni upoštevna za presojo obstoja „zlorabe“ v smislu klavzule 1.13 končnih zavez.

303    Iz navedenega izhaja, da je treba drugi tožbeni razlog zavrniti.

 Tretji tožbeni predlog tožeče stranke

304    Tožeča stranka v tožbi Splošnemu sodišču predlaga, naj sprejme „kakršno koli drugo odločitev, primerno v okoliščinah zadeve“.

305    Poleg tega tožeča stranka predlaga, naj se Komisija pozove k predložitvi več dokumentov.

306    Dalje, tožeča stranka je umaknila del svojega predloga za predložitev dokumentov, vztraja pa pri tistem, ki se nanaša na uradno ponudbo intervenientke z dne 9. oktobra 2014 v zvezi s korektivnimi sloti, na poročilo pooblaščenca z dne 23. oktobra 2014, v katerem je ocenjena uradna ponudba intervenientke v zvezi s korektivnimi sloti, na zaupno različico sklepa o dodelitvi slotov in na zaupne različice poročil pooblaščenca o skladnosti ob koncu sezone za šest sezon, ki ustrezajo obdobju uporabe, vključno s poročilom pooblaščenca o predhodnih pravicah.

307    Intervenientka je v intervencijski vlogi predložila poslovni načrt, ki je bil del njene ponudbe. Ker tožeča stranka v stališču glede te vloge ne ponavlja predloga za predložitev celotne ponudbe, ampak ugotavlja, da je intervenientka „predložila ponudbo in poslovni načrt“, je treba ugotoviti, da se je tožeča stranka odpovedala zahtevi, naj intervenientka predloži ponudbo.

308    Splošno sodišče je z ukrepom procesnega vodstva od Komisije zahtevalo, naj predloži dokumente, za katere je tožeča stranka še vedno prosila, z izjemo „zaupnih različic poročil pooblaščenca o skladnosti ob koncu sezone za šest sezon, ki ustrezajo obdobju uporabe“.

309    Glede zadnjenavedenih dokumentov je treba namreč opozoriti, da mora Splošno sodišče presoditi koristnost ukrepov procesnega vodstva in pripravljalnih ukrepov (glej v tem smislu sodbo z dne 9. marca 2015, Deutsche Börse/Komisija, T‑175/12, neobjavljena, EU:T:2015:148, točka 417 in navedena sodna praksa).

310    Ker pa iz opravljene preučitve izhaja, da je treba za podelitev predhodnih pravic presoditi, ali izkoriščenost slotov s strani intervenientke ne pomeni „zlorabe“ v smislu klavzule 1.13 končnih zavez, in da med strankama ni sporno, da ni tako, predložitev „poročil pooblaščenca o skladnosti ob koncu sezone“ ni koristna za rešitev spora.

311    Ker se tretji tožbeni predlog torej nanaša na ukrepe procesnega vodstva, ki jih je odredilo Splošno sodišče, ga je treba zavrniti.

312    Če pa bi bilo treba tretji tožbeni predlog razlagati kot predlog, naj Splošno sodišče na Komisijo naslovi odredbe, ga je treba razglasiti za nedopustnega. V zvezi s tem je treba opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso sodišče Unije ne more izdati odredb, naslovljenih na institucije Unije, ali te institucije nadomestiti v okviru nadzora nad zakonitostjo, ki ga izvaja. Zadevna institucija mora na podlagi člena 266 PDEU sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe, izdane v okviru ničnostne tožbe (glej sodbo z dne 10. novembra 2017, Icap in drugi/Komisija, T‑180/15, EU:T:2017:795, točka 35 in navedena sodna praksa).

313    Iz vsega navedenega izhaja, da je treba tožbo v celoti zavrniti.

 Stroški

314    V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. V skladu s členom 138(3) Poslovnika lahko Splošno sodišče intervenientu naloži, da nosi svoje stroške.

315    Ker tožeča stranka s predlogi ni uspela in ker intervenientka ni podala predloga o stroških, je treba tožeči stranki naložiti, naj poleg svojih stroškov nosi stroške Komisije, medtem ko intervenientka nosi svoje stroške.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (prvi razširjeni senat)

razsodilo:

1.      Tožba se zavrne.

2.      Družbi American Airlines, Inc. se naloži, da poleg svojih stroškov nosi tudi stroške Evropske komisije.

3.      Družba Delta Air Lines, Inc. nosi svoje stroške.

Kanninen Jaeger Półtorak

Porchia       Stancu

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 16. decembra 2020.

Podpisi

Kazalo

Dejansko stanje

Sklep o odobritvi združitve in zaveze

Končne zaveze

Izpodbijani sklep

Postopek in predlogi strank

Pravo

Prvi tožbeni razlog

Jezikovna razlaga zadevnih določb

Načela razlage izraza „skladna s ponudbo“

Razlaga zadevnih določb z vidika informacij v obrazcu RM

Sistematična razlaga zadevnih določb

Razlaga zadevnih določb ob upoštevanju njihovega cilja in sobesedila

Ugotovitev Splošnega sodišča

Drugi tožbeni razlog

Tretji tožbeni predlog tožeče stranke

Stroški

*      Jezik postopka: angleščina.