Zadeva T-226/10

Prezes Urzędu Komunikacji Elektronicznej

proti

Evropski komisiji

„Ničnostna tožba – Zastopanje po odvetnikih, ki niso tretje osebe – Nedopustnost“

Povzetek sklepa

Postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti – Pogoji, ki se nanašajo na podpis – Tretji v razmerju do strank

(Statut Sodišča, člena 19, prvi, tretji in četrti odstavek, in 21, prvi odstavek; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 43(1), prvi pododstavek)

Iz členov 19, prvi, tretji in četrti odstavek, in 21, prvi odstavek, Statuta Sodišča ter člena 43(1), prvi pododstavek, Poslovnika Splošnega sodišča, zlasti iz uporabe izraza „zastopati“ v navedenem členu 19, tretji odstavek, izhaja, da pri predložitvi zadeve Splošnemu sodišču „stranka“ v smislu te določbe ne more nastopati sama, ampak jo mora zastopati tretja oseba, ki je vpisana v imenik odvetnikov v eni od držav članic ali drugi državi, ki je podpisnica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru. Navedena zahteva po zastopanju po tretji osebi je v skladu z naravo vloge, ki jo ima odvetnik, ki je poklican, da popolnoma nepristransko in v višjem interesu varstva prava nudi stranki pravno pomoč.

V teh okoliščinah obveznosti neodvisnosti same po sebi ne dokazujejo, da imajo osebe, s tožečo stranko povezane z obstojem delovnega razmerja, le-to pravico zastopati pred Splošnim sodiščem. Pojem neodvisnosti namreč ni opredeljen le pozitivno, s sklicevanjem na deontološke obveznosti, temveč tudi negativno, to je z neobstojem delovnega razmerja. Iz tega izhaja, da obstoj razmerja odvisnosti znotraj organa, katerega izključna naloga je pomoč tožeči stranki, pomeni manjšo stopnjo neodvisnosti od tiste, ki jo ima v razmerju do svoje stranke pravni svetovalec ali odvetnik, ki dejavnosti opravlja v zunanji pisarni.

(Glej točke 12, od 14 do 18, 21 in 25.)