SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (deveti senat)
z dne 8. julija 2015(*)
„Javna naročila storitev – Postopek javnega razpisa – Računalniške storitve razvoja in vzdrževanja programske opreme, svetovanja in pomoči za različne vrste računalniških aplikacij – Razvrstitev ponudbe ponudnika v kaskado za različne sklope in razvrstitev ponudb drugih ponudnikov – Obveznost obrazložitve – Merilo za oddajo – Očitna napaka pri presoji – Nepogodbena odgovornost“
V zadevi T‑536/11,
European Dynamics Luxembourg SA s sedežem v Ettelbrücku (Luksemburg),
European Dynamics Belgium SA s sedežem v Bruslju (Belgija),
Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE s sedežem v Atenah (Grčija),
ki jih zastopajo N. Korogiannakis, M. Dermitzakis in N. Theologou, odvetniki,
tožeče stranke,
proti
Evropski komisiji, ki sta jo najprej zastopala S. Delaude in V. Savov, nato S. Delaude, agenta, skupaj z O. Graber-Soudry, solicitor,
tožena stranka,
zaradi zahtevka za razglasitev ničnosti sklepa Urada za publikacije Evropske unije z dne 22. julija 2011 o razvrstitvi tožečih strank glede njihovih ponudb, predloženih v okviru javnega razpisa AO 10340 za zagotavljanje računalniških storitev razvoja in vzdrževanja programske opreme, svetovanja in pomoči za različne vrste aplikacij IT (UL 2011/S 66‑106099), na tretje mesto v kaskadi za sklop št. 1, na tretje mesto v kaskadi za sklop št. 4 in na drugo mesto v kaskadi za sklop št. 3, in sklepov o oddaji zadevnih naročil drugim ponudnikom v delu, ki se nanaša na njihovo razvrstitev, ter na drugi strani odškodninskega zahtevka,
SPLOŠNO SODIŠČE (deveti senat),
v sestavi O. Czúcz, v funkciji predsednika, I. Pelikánová, sodnica, in A. Popescu (poročevalec), sodnik,
sodni tajnik: L. Grzegorczyk, administrator,
na podlagi pisnega dela postopka in obravnave z dne 25. septembra 2014
izreka naslednjo
Sodbo(1)
Dejansko stanje
1 Urad za publikacije Evropske unije (OP) je z obvestilom o javnem naročilu z dne 5. aprila 2011, ki je bilo objavljeno v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (UL 2011/S 66‑106099), pri čemer je bil popravek objavljen v Uradnem listu (UL 2011/S 70‑113065), začel javni razpis AO 10340 („računalniške storitve razvoja in vzdrževanja programske opreme, svetovanja in pomoči za različne vrste aplikacij IT“).
2 V skladu z obvestilom o javnem naročilu so bile zadevne računalniške storitve razdeljene na štiri sklope, od katerih so ti trije upoštevni v okviru te tožbe:
– sklop št. 1 v zvezi s „[p]odpor[o] in posebnimi administrativnimi aplikacijami“;
– sklop št. 3 v zvezi s „[p]roizvodnimi in sprejemnimi verigami“;
– sklop št. 4 v zvezi s „[s]toritvami svetovanja in pomoči v zvezi z vodenjem projektov informacijske tehnologije“.
3 Cilj javnega razpisa je bil, da se za vsak sklop sklenejo novi okvirni sporazumi za storitve, s katerimi naj bi se nadomestili okvirni sporazumi, katerih veljavnost se je iztekala.
4 OP je v razpisni dokumentaciji navedel, da bodo ponudniki za vsak sklop izbrani na podlagi „kaskadnega mehanizma“ (v nadaljevanju: kaskada) in da bodo za vsak sklop okvirni sporazumi za obdobje štirih let podpisani s ponudniki, ki bodo predložili tri najboljše ponudbe. Med oddajo specifičnih naročil za vsak sklop se najprej stopi v stik z gospodarskim subjektom, za čigar ponudbo se bo štelo, da pomeni najboljše razmerje med kakovostjo in ceno. Če prvi gospodarski subjekt ne bi mogel zagotavljati zahtevane storitve ali ne bi bil zainteresiran, se stik vzpostavi z drugim najboljšim gospodarskim subjektom. Če ta ne bi mogel zagotavljati zahtevane storitve ali ne bi bil zainteresiran, se stopi v stik s tretjim najboljšim gospodarskim subjektom.
5 V točki 2.1 razpisne dokumentacije je bilo navedeno, da bo ocenjevanje ponudb potekalo v treh glavnih fazah: prva faza, med katero bodo uporabljena merila za izključitev (točka 2.5 razpisne dokumentacije), druga faza, med katero bodo uporabljena merila za izbor (točka 2.6 razpisne dokumentacije), in tretja faza, med katero bosta opravljeni tehnična in finančna ocena ponudbe glede na merila za oddajo (točki 2.7 in 2.8 razpisne dokumentacije).
6 Glede tehnične ocene je bilo v razpisni dokumentaciji za sklopa št. 1 in 3 v točki 2.7.2 navedenih pet meril za oddajo, ki so bila predstavljena tako:
– merilo 1: „Splošna kvaliteta predstavitve odgovora ponudnika“ (v nadaljevanju: za sklop št. 1: merilo 1.1 in za sklop št. 3: merilo 3.1) (največje število točk: 5 točk od 100);
– merilo 2: „Pristop ponudnika glede jamstva kakovosti in vodenja projekta, ki se bo uporabil med izvrševanjem pogodbe“ (v nadaljevanju: za sklop št. 1: merilo 1.2 in za sklop št. 3: merilo 3.2) (največje število točk: 40 točk od 100);
– merilo 3: „Tehnične prednosti človeških virov, odgovornih za izvrševanje nalog“ (v nadaljevanju: za sklop št. 1: merilo 1.3 in za sklop št. 3: merilo 3.3) (največje število točk: 25 točk od 100);
– merilo 4: „Predlog ponudnika z vidika obnovitve ali prenosa“ (v nadaljevanju: za sklop št. 1: merilo 1.4 in za sklop št. 3: merilo 3.4) (največje število točk: 10 točk od 100);
– merilo 5: „Predlog ponudnika za dogovor glede ravni storitve“ (v nadaljevanju: za sklop št. 1: merilo 1.5 in za sklop št. 3: merilo 3.5) (največje število točk: 20 točk od 100).
7 Glede tehnične ocene so bila v razpisni dokumentaciji za sklop št. 4 v točki 2.7.2 navedena tri merila za oddajo, ki so bila predstavljena tako:
– merilo 1: „Splošna kakovost predstavitve odgovora ponudnika“ (v nadaljevanju: merilo 4.1) (največje število točk: 5 točk od 100);
– merilo 2: „Pristop ponudnika glede jamstva kvalitete in vodenja projekta, ki se bo uporabil med izvrševanjem pogodbe“ (v nadaljevanju: merilo 4.2) (največje število točk: 55 točk od 100);
– merilo 3: „Tehnične prednosti človeških virov, odgovornih za izvrševanje nalog“ (v nadaljevanju: merilo 4.3) (največje število točk: 40 točk od 100).
8 Za vsakega od sklopov so merila za oddajo predstavljala skupaj 100 točk. Samo ponudbe, ki so dobile vsaj polovico točk za vsako merilo in skupno minimalno oceno 65 točk, so se upoštevale pri oddaji naročil. Vsaka ponudba je bila ocenjena, da bi se ugotovilo, v kolikšnem delu izpolnjuje objavljene zahteve, izbrana pa je bila ponudba, ki je predstavljala najboljše razmerje med kvaliteto in ceno. Kvaliteta, to je tehnična ocena, je štela 50 % in cena, to je finančna ocena, 50 % (točka 2.9 razpisne dokumentacije).
9 Tožeče stranke, European Dynamics Luxembourg SA, European Dynamics Belgium SA in Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE, so združene v konzorcij 17. maja 2011 predložile ponudbe za sklope št. 1, 3 in 4.
10 V skladu s členom 147(1) Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 4, str. 145, v nadaljevanju: podrobna pravila za izvajanje) je bilo 1. julija 2011 pripravljeno poročilo o ocenjevanju za sklopa št. 1 in 4 in 4. julija 2011 za sklop št. 3.
11 Odbor za nabavo in javna naročila, posvetovalni organ OP na področju javnih naročil, je 13. julija 2011 podal pozitivno mnenje glede odločitve o oddaji za sklope št. 1, 3 in 4, kakor so priporočili odbori za ocenjevanje v svojih poročilih. Odredbodajalec na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil je 14. julija 2011 v skladu s tem mnenjem in priporočili odbora za ocenjevanje sprejel sklep o oddaji naročila.
12 Odbor za ocenjevanje je 18. julija 2011 sprejel popravek prvotnega poročila z dne 1. julija 2011 o ocenjevanju sklopa št. 1. Odbor za nabavo in javna naročila pri OP je 21. julija 2011 odredbodajalcu na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil posredoval sporočilo, v katerem ga je obvestil o popravku svojega poročila z dne 13. julija 2011 glede sklopa št. 1. Odredbodajalec na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil je zaradi računske napake v poročilu o ocenjevanju za sklop št. 1 22. julija 2011 sprejel popravljen sklep o oddaji naročila.
13 OP je z dopisom z dne 22. julija 2011 obvestil tožeče stranke o razvrstitvi njihovih ponudb za vsakega od upoštevnih sklopov, in sicer tretje mesto v kaskadi za sklop št. 1, tretje mesto v kaskadi za sklop št. 4 in drugo mesto v kaskadi za sklop št. 3, o imenih drugih ponudnikov, katerih ponudbe so bile izbrane za sklope št. 1, 3 in 4 (v nadaljevanju: skupaj: izbrani ponudniki). Tako je navedel, da sta bili za sklop št. 1 na prvo in drugo mesto v kaskadi razvrščeni ponudbi konzorcija Sword-Siveco (v nadaljevanju: Sword-Siveco) in Logica Luxembourg (v nadaljevanju: Logica), da je bila za sklop št. 3 ponudba ARHS Cube razvrščena na prvo mesto v kaskadi in da sta bili za sklop št. 4 na prvo in drugo mesto v kaskadi razvrščeni ponudbi Novitech in Logica (v nadaljevanju: skupaj: drugi izbrani ponudniki). Poleg tega je OP navedel ocene, ki so jih dobile te ponudbe med tehničnim ocenjevanjem, predlagane cene v navedenih ponudbah in njihovo razmerje med kakovostjo in ceno. Nazadnje je navedel, da lahko tožeče stranke zahtevajo dodatna pojasnila o razvrstitvi njihovih ponudb v kaskado za vsakega od upoštevnih sklopov ter o značilnostih in prednostih ponudb, ki so bile razvrščene višje.
14 Tožeče stranke so z dopisom z dne 22. julija 2011 od OP zahtevale te informacije: prvič, imena potencialnih podizvajalcev (ali podizvajalcev), ki so del konzorcijev drugih izbranih ponudnikov, in odstotke naročila, ki so jim bili oddani, drugič, točke, podeljene za vsakega od tehničnih meril za oddajo vsem njihovim ponudbam in ponudbam drugih izbranih ponudnikov, tretjič, analizo močnih in šibkih točk njihovih ponudb in ponudb drugih izbranih ponudnikov, četrtič, relativne prednosti in dodatne ali boljše storitve, ki so jih ponudili drugi izbrani ponudniki v svojih ponudbah, petič, podrobno kopijo poročila o ocenjevanju, in šestič, imena članov odbora za ocenjevanje.
15 OP je 27. julija 2011 tožečim strankam za sklope št. 1, 3 in 4 sporočil imena podizvajalcev, ki so del konzorcijev drugih izbranih ponudnikov, in odstotke naročila, ki so jim bili oddani. Prav tako je tožečim strankam posredoval izvleček poročil o ocenjevanju, ki je vseboval informacije o njihovih ponudbah in o ponudbah, ki so jih predložili drugi izbrani ponudniki za navedene sklope. Nazadnje je OP tožečim strankam pojasnil, da imen članov odbora za ocenjevanje ni mogoče razkriti.
16 Tožeče stranke so se z dopisom z dne 5. avgusta 2011 pritožile glede jedrnatosti in omejenosti informacij, ki jih je OP posredoval z izvlečki poročil odbora za ocenjevanje. Navedle so številne resne in očitne napake pri presoji, podane pri ocenjevanju njihovih ponudb.
17 OP je z dopisom z dne 29. avgusta 2011 tožeče stranke obvestil, da ohranja sklepe o oddaji zadevnih naročil. Prav tako jih je obvestil o svoji odločitvi, da bo podpisal okvirne pogodbe z izbranimi ponudniki.
Postopek in predlogi strank
18 Tožeče stranke so v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 2. oktobra 2011 vložile to tožbo.
19 Po spremembi sestave senatov Splošnega sodišča je bil sodnik poročevalec razporejen v deveti senat, zato je bila ta zadeva dodeljena temu senatu. Ker je bil eden od članov devetega senata zadržan, je predsednik Splošnega sodišča v skladu s členom 32(3) Poslovnika Splošnega sodišča z dne 2. maja 1991 določil drugega sodnika za dopolnitev senata.
20 Splošno sodišče (deveti senat) je na podlagi poročila sodnika poročevalca odločilo, da bo izvedlo ustni postopek. Stranke so ustno podale navedbe in odgovore na vprašanja Splošnega sodišča na obravnavi 25. septembra 2014.
21 Komisija je na obravnavi predložila dokument z naslovom Corrigendum to Report of works of the Evaluation Committee evaluating offers submitted in response to the call for tenders N° 10340 lot 1 (popravek poročila o delu odbora za ocenjevanje, ki je ocenil ponudbe, predložene v okviru javnega razpisa (AO) 10340, sklop št. 1) in tožeče stranke niso nasprotovale temu, da se vloži v spis.
22 Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:
– sklep OP z dne 22. julija 2011 o razvrstitvi njihovih ponudb na tretje mesto v kaskadi za sklop št. 1, na tretje mesto v kaskadi za sklop št. 4 in na drugo mesto v kaskadi za sklop št. 3 razglasi za ničen;
– vse povezane sklepe, ki jih je sprejel OP, zlasti tiste „o oddaji zadevnih naročil prvemu in drugemu ponudniku v kaskadi“, razglasi za nične;
– na podlagi členov 256 PDEU, 268 PDEU in 340 PDEU naloži OP, naj jim plača 3.450.000 EUR odškodnine za škodo, nastalo zaradi zadevnega postopka oddaje javnega naročila;
– na podlagi členov 256 PDEU, 268 PDEU in 340 PDEU naloži OP, naj jim plača 345.000 EUR odškodnine zaradi izgube priložnosti in oškodovanja njihovega ugleda in verodostojnosti;
– OP naloži plačilo stroškov, nastalih v okviru te tožbe.
23 Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne kot neutemeljeno;
– tožečim strankam naloži plačilo stroškov.
24 Tožeče stranke so v repliki zmanjšale svoj odškodninski zahtevek za škodo zaradi zadevnega postopka oddaje javnega naročila na 2.800.000 EUR in odškodninski zahtevek za škodo zaradi izgube priložnosti in oškodovanja njihovega ugleda ter verodostojnosti na 280.000 EUR.
25 Tožeče stranke so na obravnavi umaknile tretji predlog, kar se je zapisalo v zapisnik o obravnavi.
26 Poleg tega so tožeče stranke na obravnavi v odgovor na vprašanje, ki ga je v tem smislu postavilo Splošno sodišče, pojasnile, da je treba sklicevanje na sklepe „o oddaji zadevnih naročil prvemu in drugemu ponudniku v kaskadi“ razumeti tako, da se nanaša na sklepe o oddaji zadevnih naročil drugim izbranim ponudnikom v delu, ki se nanaša na njihovo razvrstitev. Poleg tega so pojasnile, da se sklicevanje na vse povezane sklepe iz drugega predloga nanaša le na sklepe o oddaji zadevnih naročil drugim izbranim ponudnikom v delu, ki se nanaša na njihovo razvrstitev.
27 Nazadnje so tožeče stranke na obravnavi v odgovor na vprašanje Splošnega sodišča predlagale, naj se plačilo stroškov naloži Komisiji, in ne OP, kar se je zapisalo v zapisnik o obravnavi.
Pravo
28 Tožeče stranke so vložile zahtevek za razglasitev ničnosti in odškodninski zahtevek.
I – Zahtevek za razglasitev ničnosti
29 Splošno sodišče na začetku ugotavlja, da je iz predlogov tožečih strank, tako kot so bili pojasnjeni na obravnavi, razvidno, da je treba okvir tega zahtevka za razglasitev ničnosti omejiti na preučitev zakonitosti sklepov o razvrstitvi ponudb tožečih strank na tretje mesto v kaskadi za sklop št. 1, na tretje mesto v kaskadi za sklop št. 4 in na drugo mesto v kaskadi za sklop št. 3 in sklepov o oddaji zadevnih javnih naročil drugim izbranim ponudnikom v delu, ki se nanaša na njihovo razvrstitev.
30 Poleg tega, ob upoštevanju ozke povezanosti med sklepi o razvrstitvi ponudb tožečih strank v kaskado za različne sklope in sklepi o oddaji zadevnih naročil drugim izbranim ponudnikom v delu, ki se nanaša na njihovo razvrstitev, in ker se argumentacija tožečih strank nanaša na sklepe o razvrstitvi njihovih ponudb, Splošno sodišče meni, da je treba najprej preučiti zakonitost zadnjenavedenih.
31 Tožeče stranke v utemeljitev zahtevka za razglasitev ničnosti sklepov o razvrstitvi njihovih ponudb na tretje mesto v kaskadi za sklop št. 1, na tretje mesto v kaskadi za sklop št. 4 in na drugo mesto v kaskadi za sklop št. 3 navajajo tri tožbene razloge. Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve, ker jim niso bile posredovane relativne prednosti ponudb izbranih ponudnikov, in na nespoštovanje določb člena 100(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 4, str. 74, v nadaljevanju: finančna uredba). Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev razpisne dokumentacije zaradi uporabe merila za oddajo v nasprotju s členom 97 finančne uredbe in členom 138 Uredbe št. 2342/2002. Tretji tožbeni razlog se nanaša na očitne napake pri presoji, nejasne in neutemeljene komentarje odbora za ocenjevanje, naknadno spremembo meril za oddajo, navedenih v javnem razpisu, merila, ki ponudnikom niso bila sporočena v ustreznem času, in pomešanje meril za izbiro in oddajo.
32 Navesti je treba, da so ti trije tožbeni razlogi navedeni tako v podporo zahtevku za razglasitev ničnosti sklepov o razvrstitvi ponudb tožečih strank na tretje mesto v kaskadi za sklop št. 1 in na tretje mesto v kaskadi za sklop št. 4 kot tudi v podporo zahtevku za razglasitev ničnosti sklepa o razvrstitvi ponudbe tožečih strank na drugo mesto v kaskadi za sklop št. 3.
33 V zvezi s tem je treba navesti, da ima OP, kot so navedle tožeče stranke in Komisija, široko diskrecijsko pravico glede dejavnikov, ki jih je treba upoštevati za sprejetje odločbe o oddaji naročila na podlagi razpisa, in da se mora nadzor Splošnega sodišča omejiti na preverjanje spoštovanja postopkovnih pravil ter pravil glede obrazložitve in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, neobstoja resne in očitne napake pri presoji ter zlorabe pooblastil (glej v tem smislu sodbo z dne 13. decembra 2011, Evropaïki Dynamiki/Komisija, T‑377/07, EU:T:2011:731, točka 22 in navedena sodna praksa).
A – Prvi tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve zaradi neposredovanja relativnih prednosti ponudb izbranih ponudnikov in nespoštovanje določb člena 100(2) finančne uredbe
34 Tožeče stranke navajajo nezadostnost utemeljitev, ki jim jih je posredoval OP. Ta naj bi posredoval namreč le nekatere elemente v odgovoru z dne 27. julija 2011 in nato zavrnil odgovor na podrobne argumente, navedene v dopisu tožečih strank z dne 5. avgusta 2011, s čimer naj bi pustil razumen vtis, da so bile njihove ponudbe napačno „zavrnjene“. V zvezi s tem tožeče stranke spominjajo, da je običajna praksa Komisije, da med preučitvijo komentarjev ponudnika o presoji odbora za ocenjevanje v okviru javnega razpisa naloži preučitev teh komentarjev drugemu subjektu zaradi doseganja nepristranske rešitve. OP naj bi jim sporočil splošne, nejasne, subjektivne in neutemeljene komentarje, s katerimi ni mogoče utemeljiti negativne presoje navedenih ponudb. Odbor za ocenjevanje naj jim poleg tega ne bi posredoval nobenega pojasnila glede storitev, ki so jih predlagali drugi izbrani ponudniki za upoštevne sklope in ki naj bi bile dodatne ali boljše glede na tiste, predlagane v teh ponudbah.
35 Komisija prereka utemeljenost argumentacije tožečih strank.
36 Treba je opozoriti, da kadar imajo – kot v obravnavanem primeru – institucije Evropske unije široko diskrecijsko pravico, je spoštovanje jamstev, ki jih zagotavlja pravni red Unije v upravnih postopkih, še toliko bolj temeljnega pomena. Med temi jamstvi je zlasti obveznost pristojne institucije, da svoje odločitve zadostno obrazloži. Samo tako lahko sodišče Unije preveri, ali so bili podani dejanski in pravni elementi, od katerih je odvisno izvrševanje diskrecijske pravice (glej v tem smislu sodbi z dne 21. novembra 1991, Technische Universität München, C‑269/90, ZOdl., EU:C:1991:438, točka 14, in z dne 10. septembra 2008, Evropaïki Dynamiki/Komisija, T‑465/04, EU:T:2008:324, točka 54).
37 Prav tako je treba navesti, da je obveznost obrazložitve bistvena postopkovna zahteva, ki jo je treba ločiti od vprašanja utemeljenosti obrazložitve, pri kateri gre za materialno zakonitost spornega akta (sodbi z dne 22. marca 2001, Francija/Komisija, C‑17/99, ZOdl., EU:C:2001:178, točka 35, in z dne 12. novembra 2008, Evropaïki Dynamiki/Komisija, T‑406/06, EU:T:2008:484, točka 47).
38 Iz člena 100(2) finančne uredbe in člena 149 podrobnih pravil za izvajanje ter ustaljene sodne prakse je razvidno, da naročnik izpolni svojo obveznost obrazložitve, če, najprej, nemudoma obvesti vse zavrnjene ponudnike o razlogih za zavrnitev njihove ponudbe in če, nato, ponudnike, ki so predložili ponudbo, ki izpolnjuje pogoje, in poslali izrecno zahtevo, v 15 koledarskih dneh od prejema pisne zahteve obvesti o značilnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe ter imenu ponudnika, ki mu je bilo naročilo oddano (glej v tem smislu sodbi z dne 9. septembra 2010, Evropaïki Dynamiki/OEDT, T‑63/06, EU:T:2010:368, točka 111 in navedena sodna praksa, in z dne 12. decembra 2012, Evropaïki Dynamiki/EFSA, T‑457/07, EU:T:2012:671, točka 45).
39 Tako ravnanje je v skladu s ciljem obveznosti obrazložitve iz člena 296, drugi odstavek, PDEU, na podlagi katere je treba jasno in nedvoumno navesti razlogovanje izdajatelja akta, tako da se lahko zainteresirane stranke seznanijo z utemeljitvijo sprejetega ukrepa, da bi lahko uveljavljale svoje pravice, in da lahko sodišče izvede nadzor (glej zgoraj v točki 38 navedeni sodbi Evropaïki Dynamiki/OEDT, EU:T:2010:368, točka 112 in navedena sodna praksa, in Evropaïki Dynamiki/EFSA, EU:T:2012:671, točka 46 in navedena sodna praksa).
40 Niti iz člena 100(2), prvi pododstavek, finančne uredbe, niti iz člena 149(3), tretji pododstavek, podrobnih pravil za izvajanje, niti iz sodne prakse ne izhaja, da je naročnik zavrnjenemu ponudniku na njegovo pisno zahtevo zavezan posredovati popolne kopije poročil o ocenjevanju in sprejetih ponudb (sklep z dne 13. januarja 2012, Evropaïki Dynamiki/AEE, C‑462/10 P, EU:C:2012:14, točka 39).
41 Prav tako je treba opozoriti, da je treba obveznost obrazložitve presojati glede na okoliščine posameznega primera, zlasti glede na vsebino akta, lastnosti podanih razlogov in interes za pojasnitev, ki ga lahko imajo naslovniki ali druge osebe, na katere se akt neposredno in posamično nanaša (glej sodbo z dne 2. aprila 1998, Komisija/Sytraval in Brink’s France, C‑367/95 P, ZOdl., EU:C:1998:154, točka 63 in navedena sodna praksa; zgoraj v točki 36 navedena sodba Evropaïki Dynamiki/Komisija, EU:T:2008:324, točka 49).
42 Tako je treba za ugotovitev, ali je OP v obravnavani zadevi izpolnil obveznost obrazložitve, preučiti dopis z dne 22. julija 2011, ki vsebuje sklepe o razvrstitvi ponudb tožečih strank v kaskado za vsakega od upoštevnih sklopov. Preučiti je treba tudi dopis z dne 27. julija 2011, ki je bil v roku, določenem v členu 149(3) podrobnih pravil za izvajanje, naslovljen na tožeče stranke v odgovor na njihovo izrecno zahtevo z dne 22. julija 2011 za dodatne informacije o sklepih o oddaji zadevnih naročil glede izbranih ponudnikov in razvrstitvi njihovih ponudb v kaskado za vsakega od navedenih sklopov.
43 OP je z dopisom z dne 22. julija 2011 tožeče stranke obvestil, da so bile njihove ponudbe razvrščene na tretje mesto v kaskadi za sklop št. 1, na tretje mesto v kaskadi za sklop št. 4 in na drugo mesto v kaskadi za sklop št. 3. Prav tako je za navedene sklope pojasnil tehnične ocene, ki jih je podelil vsaki od ponudb izbranih ponudnikov, njihovo ceno in njihovo končno skupno oceno. Nazadnje je tožeče stranke obvestil o njihovi pravici, da pridobijo dodatne informacije glede razlogov za razvrstitev navedenih ponudb.
44 Kot je bilo navedeno v točki 15 zgoraj, je OP z dopisom z dne 27. julija 2011 tožečim strankam na podlagi njihove zahteve za pojasnila za sklope št. 1, 3 in 4 navedel imena podizvajalcev, ki so del konzorcijev drugih izbranih ponudnikov, in odstotke zadevnega naročila, ki so jim bili dodeljeni. V zvezi s tem je treba pojasniti, da sta bili družbi Logica (ponudnik) in Herakles (podizvajalec) navedeni za sklop št. 4, in ne za sklop št. 3, kot je bilo navedeno zagotovo na podlagi tipkarske napake, na katero pa tožeče stranke niso opozorile.
45 OP je z istim dopisom tožečim strankam posredoval izvlečke poročil o ocenjevanju, ki so za vsakega od upoštevnih sklopov vsebovali informacije o njihovih ponudbah in o ponudbah drugih izbranih ponudnikov. Ti izvlečki, ki so skupaj imeli 35 strani, so vsebovali tabele s komentarji glede na tehnično merilo za oddajo v zvezi z močnimi in šibkimi točkami ponudb tožečih strank in ponudb drugih izbranih ponudnikov ter ocene, podeljene v zvezi z vsakim merilom. Nekateri komentarji so bili delno ali v celoti prikriti, v zvezi s čimer je OP tožečim strankam pojasnil, da jim nekaterih informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim interesom, bi lahko vplivalo na legitimne poslovne interese drugih izbranih ponudnikov (na primer informacije, ki se nanašajo na predlagano tehnično rešitev) ali bi lahko škodilo lojalni konkurenci med zadevnimi podjetji, ne more posredovati in so bile izbrisane.
46 Nazadnje je OP v istem dopisu tožečim strankam sporočil, da imen članov odbora za ocenjevanje ni mogoče razkriti.
47 Ugotoviti je treba, da je OP za vsakega od upoštevnih sklopov tožečim strankam sporočil imena drugih izbranih ponudnikov, komentarje odbora za ocenjevanje tako za njihove ponudbe kot za ponudbe, ki so bile razvrščene višje kot njihove, ter rezultat finančne ocene, kar je tožečim strankam omogočilo, da se seznanijo z značilnostmi in relativnimi prednostmi drugih izbranih ponudb, kot zahteva člen 100(2) finančne uredbe. Tehnični komentarji so namreč tožečim strankam omogočili, da so lahko za navedene sklope primerjale ocene, podeljene njihovim ponudbam glede vsakega tehničnega merila za oddajo, z ocenami, podeljenimi ponudbam, razvrščenim višje kot njihove.
48 V zvezi s tem je treba navesti, da čeprav tožeče stranke menijo, da bi morala Komisija posredovati informacije v zvezi s ponudbami drugih izbranih ponudnikov, ki jih je mogoče opredeliti za zaupne, in navesti, v katerem delu bi jim to posredovanje škodovalo, so formulirale zgolj splošno zahtevo, ne da bi v svojih pisanjih v zvezi s tem tožbenim razlogom navedle komentarje ali dele ponudb, na katere se nanašajo in katerih razkritje bi bilo nujno za učinkovito pravno in sodno varstvo.
49 Spomniti je treba, da lahko naročnik v skladu s členom 100(2) finančne uredbe opusti razkritje nekaterih informacij, če bi oviralo uporabo prava, če bi bilo v nasprotju z javnim interesom ali bi škodovalo zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih podjetij oziroma bi lahko povzročilo izkrivljanje poštene konkurence med njimi.
50 Poleg tega je iz sodne prakse razvidno, da v okviru tožbe zoper odločbo, ki jo sprejme naročnik v postopku oddaje javnega naročila, načelo kontradiktornosti strankam ne omogoča neomejenega in absolutnega dostopa do vseh podatkov o zadevnem postopku oddaje naročila. Nasprotno, pravico do dostopa je treba pretehtati glede na pravico drugih gospodarskih subjektov do varstva njihovih zaupnih podatkov in poslovnih skrivnosti. Načelo varstva zaupnih podatkov in poslovnih skrivnosti mora biti zagotovljeno tako, da je usklajeno z zahtevami učinkovitega pravnega varstva in spoštovanjem pravice do obrambe, ki jo imajo stranke v sporu, v primeru sodnega varstva pa tako, da je v celotnem postopku spoštovana pravica do pravičnega sojenja (glej v tem smislu sodbo z dne 23. novembra 2011, bpost/Komisija, T‑514/09, EU:T:2011:689, točka 25 in navedena sodna praksa). Iz podrobnih pripomb tožečih strank v dopisu z dne 5. avgusta 2011 je razvidno, da so dovolj poznale relativne prednosti ponudb drugih izbranih ponudnikov.
51 Poleg tega je treba opozoriti, da je bil sklep o razvrstitvi ponudb tožečih strank na tretje mesto v kaskadi za sklop št. 1, na tretje mesto v kaskadi za sklop št. 4 in na drugo mesto v kaskadi za sklop št. 3 sprejet po koncu končnega ocenjevanja, to je po izračunu razmerja med kvaliteto in ceno za vsako ponudbo za vsakega od navedenih sklopov. Tako se relativne prednosti ponudb, ki so bile razvrščene višje od ponudb tožečih strank, glede na ponudbe zadnjenavedenih niso nanašale zgolj na ocene, pridobljene na podlagi tehničnih meril za oddajo, ampak so se nanašale tudi na ponujeno ceno in zlasti na razmerje med kakovostjo in ceno ponudb.
52 V teh okoliščinah je OP s tem, da je tožečim strankam za vsakega od upoštevnih sklopov posredoval komentarje v zvezi s tehničnim ocenjevanjem ponudb, razvrščenih višje od njihovih, glede vsakega merila za oddajo in cene, ponujene za vsako od navedenih ponudb, ter podrobnosti izračuna razmerja med kakovostjo in ceno, dovolj pojasnil, katere so bile relativne prednosti ponudb drugih izbranih ponudnikov, vključno kadar so navedene ponudbe vključevale višjo ceno od cene iz ponudb tožečih strank za zadevni sklop.
53 Nasprotno od tega, kar se zdi, da menijo tožeče stranke, od naročnika v okviru posredovanja značilnosti in relativnih prednosti izbrane ponudbe za vsak zadevni sklop ni mogoče zahtevati natančne primerjalne analize izbrane ponudbe in ponudbe zavrnjenega ponudnika (sklep z dne 13. oktobra 2011, Evropaïki Dynamiki/Komisija, C‑560/10 P, EU:C:2011:657, točka 17, in zgoraj v točki 38 navedena sodba Evropaïki Dynamiki/EFSA, EU:T:2012:671, točka 51), kar velja tudi, kot v obravnavanem primeru, za ponudnika, katerega ponudbe, kot so ponudbe tožečih strank, so bile razvrščene nižje od ponudb drugih izbranih ponudnikov.
54 Poleg tega v nasprotju s trditvami tožečih strank v obravnavanem primeru ne obstaja okrepljena obveznost obrazložitve OP, ker naj bi med postopkom oddaje naročil prišlo do napak, ki so vodile odbor za ocenjevanje k sprejetju spremenjenega sklepa o oddaji. Na eni strani je treba ugotoviti, da se storjena napaka, ki je vodila do sprejetja popravljenega sklepa o oddaji, ni nanašala na sklopa št. 3 in 4 (glej točko 12 zgoraj). Na drugi strani, v zvezi s sklopom št. 1, na katerega se je navedena napaka nanašala, je Komisija navedla, da je šlo za računsko napako v formuli, uporabljeni za ocenjevanje ponudbe, ki je pomenila najboljše razmerje med kakovostjo in ceno (glej točko 12 zgoraj). Komisija je na obravnavi kot odgovor na vprašanje Splošnega sodišča pojasnila, da ocene nikakor niso bile spremenjene, kar je potrjeno z dokumentom z naslovom Corrigendum to Report of works of the Evaluation Committee evaluating offers submitted in response to the call for tenders N° 10340 lot 1 (popravek poročila o delu odbora za ocenjevanje, ki je ocenil ponudbe, predložene v okviru javnega razpisa (AO) 10340, sklop št. 1), ki je bil vložen v spis (glej točko 21 zgoraj). Zato se ta napaka ni nanašala na ocenjevanje ponudb med njihovo presojo glede na tehnična merila za oddajo.
55 Nazadnje, zavrniti je treba argumentacijo tožečih strank, da njihovih podrobnih pripomb kljub njihovi pomembnosti ni preučil drug subjekt, kot je odbor za ocenjevanje, da bi tako dosegli nepristransko rešitev. Iz veljavne ureditve namreč ne izhaja, da bi bil naročnik zavezan opraviti tako preučitev, poleg tega pa se tožeče stranke ne sklicujejo na nobeno določbo v tem smislu. Ta argumentacija je vsekakor brezpredmetna, saj z njo ni mogoče dokazati pomanjkljive obrazložitve dopisa z dne 22. julija 2011, ki je vseboval sklepe o razvrstitvi ponudb tožečih strank v kaskado za vsakega od upoštevnih sklopov, in ta očitek ne more voditi to razglasitve ničnosti navedenega dopisa in teh sklepov.
56 Glede na navedeno je treba ugotoviti, da je OP v dopisih z dne 22. in 27. julija 2011 ter v izvlečkih poročil o ocenjevanju, priloženih dopisu z dne 27. julija 2011, dovolj podrobno obrazložil razloge, iz katerih so bile ponudbe, ki so jih predložile tožeče stranke, razvrščene na tretje mesto v kaskadi za sklop št. 1, na tretje mesto v kaskadi za sklop št. 4 in na drugo mesto za sklop št. 3, ne da bi bilo treba, v nasprotju s trditvami tožečih strank, Komisijo pozvati, naj predloži tabelo, kako je za sklope št. 1, 3 in 4 in za vsakega izbranega ponudnika vsak komentar, pozitiven ali negativen, vplival na oceno ponudb glede vsakega od tehničnih meril za oddajo. V zvezi s tem je treba pojasniti, da od naročnika ni mogoče zahtevati, naj ponudniku, katerega ponudba ni bila razvrščena na prvo mesto v kaskadi, poleg razlogov za njeno razvrstitev posreduje podroben povzetek načina, kako je bila vsaka podrobnost njegove ponudbe upoštevana pri njenem ocenjevanju (glej po analogiji sodbo z dne 4. oktobra 2012, Evropaïki Dynamiki/Komisija, C‑629/11 P, EU:C:2012:617, točka 21 in navedena sodna praksa).
57 Poleg tega, čeprav tožeče stranke zahtevajo, naj Splošno sodišče naloži predložitev celotnih poročil o ocenjevanju ponudb tožečih strank in ponudb drugih izbranih ponudnikov, je treba spomniti, da zavrnjeni ponudnik ne more zahtevati predložitve celotnih navedenih poročil o ocenjevanju (glej točko 40 zgoraj), kar velja tudi, kot v obravnavanem primeru, za ponudnika, katerega ponudba, kot ponudbe tožečih strank, je bila razvrščena v kaskadi za določen sklop nižje, kot so bile v isti kaskadi razvrščene ponudbe drugih izbranih ponudnikov. Poleg tega v obravnavanem primeru taka predložitev ni nujna.
58 Tako je treba zavrniti zahtevo tožečih strank, naj Splošno sodišče naloži predložitev tabele, na katero se sklicujejo tožeče stranke in ki je navedena v točki 56 zgoraj, in celotnih poročil o ocenjevanju.
59 Ugotoviti je treba, da je OP pravno zadostno obrazložil svoje sklepe o razvrstitvi ponudb tožečih strank v kaskado za vsakega od upoštevnih sklopov in je izpolnil zahteve iz člena 100(2) finančne uredbe in člena 149 podrobnih pravil za izvajanje.
60 Tega sklepa ni mogoče izpodbiti s trditvami tožečih strank o nezadostnosti nekaterih komentarjev odbora za ocenjevanje v zvezi z ocenjevanjem njihovih ponudb za sklope št. 1, 3 in 4.
61 V delu, v katerem želijo tožeče stranke s svojo argumentacijo v zvezi z ocenjevanjem njihovih ponudb glede na merila 1.1, 1.3 in 3.1 izpodbiti utemeljenost komentarjev odbora za ocenjevanje, je namreč treba tako argumentacijo v okviru tega tožbenega razloga, ki se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve, nujno zavrniti.
62 Poleg tega se tožeče stranke ob upoštevanju sodne prakse iz točke 39 zgoraj ne morejo sklicevati na kršitev obveznosti obrazložitve. Prvič, glede navajanja komentarjev odbora za ocenjevanje, formuliranih med ocenjevanjem njihovih ponudb glede na merila 1.5, 3.2, 3.5 in 4.2, s strani tožečih strank, zadostuje navesti, da ne navajajo teh komentarjev v celoti, kot so navedeni v izvlečkih poročil o ocenjevanju, ki so jim bili predloženi. Ugotoviti je treba, da so ti komentarji dovolj natančni, da jih je mogoče razumeti in izpodbijati in da omogočajo nadzor nad presojo odbora za ocenjevanje, kot so komentarji, ki jih med drugim navajajo tožeče stranke in ki so bili izraženi med ocenjevanjem njihovih ponudb glede na merila 1.2, 1.4, 3.3, 3.4 in 3.5. Nazadnje, v delu, v katerem želijo tožeče stranke s svojimi trditvami izpodbiti utemeljenost nekaterih komentarjev, ki jih navajajo, v delu njihovih pisanj, namenjenem drugemu ter tretjemu tožbenemu razlogu, in ki se nanašajo na presojo njihovih ponudb glede na merila 1.1, 1.2, 1.4, 1.5, 3.2, 3.4, 3.5 in 4.2 ali na presojo druge ponudbe, ki je prejela enak komentar, glede na merili 1.3 in 3.3, se ne morejo sklicevati na kršitev obveznosti obrazložitve. Te trditve namreč dokazujejo, da so tožeče stranke v zvezi s tem lahko razumele razlogovanje OP.
63 Drugič, v nasprotju s trditvami tožečih strank OP ni bil zavezan pojasniti, kaj je bilo v ponudbah drugih izbranih ponudnikov bolje kot v njihovih, niti to utemeljiti. Ta argumentacija tožečih strank v zvezi s komentarji odbora za ocenjevanje v okviru ocenjevanja njihovih ponudb in ponudb drugih izbranih ponudnikov glede na merila 3.1, 3.2 in 4.2 pomeni zahtevo po podrobni primerjalni analizi ponudb in jo je zato treba zavrniti (glej točko 53 zgoraj). V zvezi z argumentom tožečih strank, ki v zvezi z ocenjevanjem ponudb glede na merilo 4.2 navajajo, da ni bilo nobenega komentarja v zvezi s pristopom glede vodenja dobav, ki ga je predlagala družba Sword-Siveco, v poročilu o ocenjevanju, zadostuje ugotoviti, da ta ponudnik ni bil razvrščen v kaskado za sklop št. 4.
64 Glede na navedeno je treba ta tožbeni razlog zavrniti.
B – Drugi tožbeni razlog: kršitev razpisne dokumentacije zaradi uporabe merila za oddajo v nasprotju s členom 97 finančne uredbe in členom 138 podrobnih pravil za izvajanje
[…]
C – Tretji tožbeni razlog: očitne napake pri presoji, nejasni in neutemeljeni komentarji odbora za ocenjevanje, naknadna sprememba meril za oddajo, navedenih v javnem razpisu, merila, ki ponudnikom niso bila sporočena v ustreznem času, in pomešanje meril za izbiro in oddajo
[…]
377 Ker tožeče stranke z nobenim od tožbenih razlogov niso uspele, je treba to tožbo zavrniti v delu, katerega predmet je razglasitev ničnosti sklepov o razvrstitvi ponudb tožečih strank na tretje mesto v kaskadi za sklop št. 1, na tretje mesto v kaskadi za sklop št. 4 in na drugo mesto v kaskadi za sklop št. 3.
378 Zahtevek za razglasitev ničnosti sklepov o oddaji zadevnih naročil drugim izbranim ponudnikom v delu, ki se nanaša na njihovo razvrstitev, je treba zavrniti kot posledico zavrnitve zahtevka za razglasitev ničnosti sklepov, navedenih v točki 377 zgoraj, s katerimi so tesno povezani (glej po analogiji sodbi z dne 18. aprila 2007, Deloitte Business Advisory/Komisija, T‑195/05, ZOdl., EU:T:2007:107, točka 113, in z dne 10. oktobra 2012, Evropaïki Dynamiki/Komisija, T‑247/09, EU:T:2012:533, točka 170).
[…]
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (deveti senat)
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. European Dynamics Luxembourg SA, European Dynamics Belgium SA in Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE se naloži plačilo stroškov.
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 8. julija 2015.
Podpisi
Kazalo
Dejansko stanjeII – 2
Postopek in predlogi strankII – 5
PravoII – 7
I – Zahtevek za razglasitev ničnostiII – 7
A – Prvi tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve zaradi neposredovanja relativnih prednosti ponudb izbranih ponudnikov in nespoštovanje določb člena 100(2) finančne uredbeII – 8
B – Drugi tožbeni razlog: kršitev razpisne dokumentacije zaradi uporabe merila za oddajo v nasprotju s členom 97 finančne uredbe in členom 138 podrobnih pravil za izvajanjeII – 14
C – Tretji tožbeni razlog: očitne napake pri presoji, nejasni in neutemeljeni komentarji odbora za ocenjevanje, naknadna sprememba meril za oddajo, navedenih v javnem razpisu, merila, ki ponudnikom niso bila sporočena v ustreznem času, in pomešanje meril za izbiro in oddajoII – 14