Zadeva T‑331/12

Sartorius Lab Instruments GmbH & Co. KG

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Prijava znamke Skupnosti – Znak, ki obsega rumen lok na spodnjem robu zaslona – Absolutni razlog za zavrnitev – Neobstoj razlikovalnega učinka – Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 26. februarja 2014

1.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke brez razlikovalnega učinka – Presoja razlikovalnega učinka – Merila – Pozicijska znamka

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(b))

2.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke brez razlikovalnega učinka – Zahteva za registracijo znamke, ki predstavlja upodobitev rumenega loka na spodnjem robu zaslona

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(b))

1.      Opredelitev „pozicijske znamke“ kot figurativne ali tridimenzionalne znamke ali kot posebne kategorije znamk pri presoji njenega razlikovalnega učinka ni upoštevna.

V skladu s členom 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009 o znamki Skupnosti se namreč ne registrirajo znamke, ki so brez slehernega razlikovalnega učinka. Tako je razlikovalni učinek znamke treba presoditi, po eni strani, v zvezi s proizvodi ali storitvami, za katere se zahteva registracija, po drugi strani pa v zvezi z zaznavanjem upoštevne javnosti. Ta razlikovalni učinek je treba presojati glede na proizvode ali storitve, za katere se zahteva registracija, in glede na to, kako znamko zaznava upoštevna javnost. Že minimalni razlikovalni učinek pa zadostuje, da se ne uporabi absolutni razlog za zavrnitev iz navedenega člena. Na zaznavanje upoštevne javnosti lahko vpliva narava znaka, za katerega je bila zahtevana registracija. Ker povprečni potrošniki po navadi ne sklepajo o tržnem izvoru proizvodov iz znakov, ki se zamešajo z videzom teh proizvodov, imajo tako taki znaki razlikovalni učinek le, če se občutno razlikujejo od standarda ali navad v sektorju.

Odločilna okoliščina za uporabo sodne prakse ni to, da se zadevni znak opredeli kot figurativni, tridimenzionalni ali drug znak, ampak to, da se zameša z videzom z njim označenega proizvoda. To merilo je bilo tako poleg za tridimenzionalne znamke uporabljeno za figurativne znamke, ki so sestavljene iz dvodimenzionalnega prikaza proizvoda, označenega z znamko, in tudi za znak, ki ga sestavlja vzorec na površini proizvoda. Poleg tega se v sodni praksi šteje, da je mogoče barvam in njihovim abstraktnim kombinacijam priznati lasten razlikovalni učinek le v izjemnih okoliščinah, ker se zamešajo z videzom označenih proizvodov in ker se načeloma ne uporabljajo kot sredstva za identifikacijo tržnega izvora.

(Glej točke 15, 16 in od 18 do 21.)

2.      Znak, ki sestoji iz upodobitve rumenega loka na spodnjem robu zaslona in katerega registracija kot znamke Skupnosti se zahteva za proizvode iz razredov 7 in od 9 do 11 v smislu Nicejskega aranžmaja, nima razlikovalnega učinka v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009 o znamki Skupnosti.

Pri prijavljenem znaku gre za preprost motiv. Kljub njegovi živi barvi znak nima izstopajočega elementa, ki bi lahko pritegnil pozornost upoštevne javnosti, tudi če bi bilo treba šteti, da je ta zelo pozorna. Tako v zadevnem sektorju ni neobičajno, da se taka barvna „vizualna indikacija“ uporabi okoli zaslona naprave. Poleg tega tožeča stranka ne navaja, da bi se prijavljena znamka nanašala na določen odtenek rumene. Zato je treba šteti, da prijavljena znamka ni unikatna, originalna ali neobičajna.

Prijavljeni znak nima nobenega karakterističnega, markantnega ali izrazitega elementa, ki bi zagotavljal minimalno stopnjo razlikovalnega učinka in potrošniku omogočal, da bi ga zaznal drugače kot običajen okras zaslona proizvodov iz razredov 7 in od 9 do 11.

(Glej točke 39, 40 in 42.)