Zadeva C‑178/21
absoluts-bikes and more- GmbH & Co. KG
proti
the-trading-company GmbH
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof)
Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 5. maja 2022
„Predhodno odločanje – Varstvo potrošnikov – Direktiva 2011/83/EU – Člen 6(1)(m) – Pogodba, sklenjena na daljavo med potrošnikom in trgovcem – Obveznost trgovca, da potrošnika obvesti o obstoju in pogojih tržne garancije proizvajalca – Pogoji, pod katerimi takšna obveznost nastane – Vsebina informacij, ki jih je treba posredovati potrošniku v zvezi s tržno garancijo proizvajalca – Učinek člena 6(2) Direktive 1999/44/ES“
1. Varstvo potrošnikov – Potrošniške pogodbe – Direktiva 2011/83 – Obveznosti dajanja informacij v zvezi s pogodbami, sklenjenimi na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov – Blago, ki ga prodaja trgovec, ki ni proizvajalec – Obveznost trgovca, da potrošnika obvesti o obstoju in pogojih tržne garancije proizvajalca – Zahteva – Pravni interes potrošnika – Merila presoje
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2011/83, člen 6(1)(m))
(Glej točke od 27 do 32, 37, od 40 do 42 in od 44 do 53 ter točko 1 izreka.)
2. Varstvo potrošnikov – Prodaja potrošniškega blaga in povezane garancije – Direktiva 1999/44 – Potrošniške pogodbe – Direktiva 2011/83 – Obveznosti dajanja informacij v zvezi s pogodbami, sklenjenimi na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov – Blago, ki ga prodaja trgovec, ki ni proizvajalec – Obveznost trgovca, da potrošnika obvesti o obstoju in pogojih tržne garancije proizvajalca – Informacije, ki jih je treba zagotoviti potrošniku o pogojih te garancije – Obseg
(direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 1999/44, člen 6(2), druga alinea, ter 2011/83, člen 6(1)(m))
(Glej točke 58 in od 61 do 65 ter točko 2 izreka.)
Povzetek
Trgovec, ki na spletnih mestih, kot je Amazon, ponuja blago, ki ga ni sam proizvedel, mora potrošnika obvestiti o garanciji proizvajalca, če je to garancijo izpostavil kot osrednji ali odločilni element svoje ponudbe
Družba absoluts -bikes and more- GmbH & Co. KG (v nadaljevanju: absoluts) je na spletni trgovski platformi Amazon ponujala v prodajo izdelek švicarskega proizvajalca. Stran spletnega mesta Amazon, na kateri je bila ta ponudba prikazana, ni vsebovala nobene informacije o kakršni koli garanciji, ki jo daje družba absoluts ali tretja oseba, je pa bila v rubriki z naslovom „Druge tehnične informacije“ povezava, prek katere je uporabnik lahko dostopal do informativnega lista, ki ga je sestavil proizvajalec.
Konkurenčna družba je menila, da družba absoluts ni zagotovila zadostnih informacij o garanciji, ki jo je dal proizvajalec, zato je na podlagi nemške ureditve o nelojalni konkurenci vložila tožbo, s katero je predlagala, naj se družbi absoluts naloži prenehanje ponujanja takšnih ponudb. Zadeva je prispela do Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija), slednje pa je dvomilo o tem, ali mora trgovec, ki je v položaju družbe absoluts, na podlagi Direktive o pravicah potrošnikov(1) potrošnika obvestiti o obstoju tržne garancije, ki jo daje proizvajalec. Navedeno sodišče se je prav tako spraševalo o obsegu takšne obveznosti in pogojih, v katerih ta obveznost nastane.
Sodišče je v sodbi razsodilo, da mora trgovec na podlagi Direktive o pravicah potrošnikov potrošniku zagotoviti predpogodbene informacije o tržni garanciji proizvajalca, če ima potrošnik pravni interes za pridobitev teh informacij, da se odloči, ali bo s trgovcem sklenil pogodbo. Sodišče je prav tako razsodilo, da morajo te informacije zajemati vse informacije o pogojih uporabe in uveljavljanja take garancije, ki potrošniku omogočajo, da sprejme tako odločitev.
Presoja Sodišča
Na prvem mestu, v zvezi z vprašanjem, ali mora trgovec potrošnika obvestiti o obstoju tržne garancije proizvajalca,(2) je Sodišče pojasnilo, da če se predmet pogodbe nanaša na blago, ki ga izdeluje subjekt, ki ni trgovec, mora ta obveznost zajemati vse bistvene informacije v zvezi s tem blagom, da bi se potrošnik lahko odločil, ali želi s trgovcem skleniti pogodbo. Po mnenju Sodišča te informacije zajemajo glavne značilnosti blaga(3) in načeloma vse garancije, ki so neločljive povezane z blagom, vključno s tržno garancijo, ki jo da proizvajalec. Vendar je Sodišče navedlo, da čeprav posredovanje informacij o tržni garanciji proizvajalca potrošniku zagotavlja visoko raven varstva, se brezpogojna obveznost zagotavljanja takih informacij v vseh okoliščinah zdi nesorazmerna. S takšno obveznostjo bi bili namreč trgovci zavezani, da opravljajo znatno delo zbiranja in posodabljanja informacij v zvezi s takšno garancijo, čeprav ti trgovci niso nujno v neposrednem pogodbenem razmerju s proizvajalci in vprašanje tržne garancije proizvajalcev načeloma ne spada v pogodbo, ki jo nameravajo skleniti s potrošnikom.
Zato je Sodišče v okviru tehtanja visoke ravni varstva potrošnikov in konkurenčnosti podjetij menilo, da mora trgovec potrošniku posredovati predpogodbene informacije o tržni garanciji proizvajalca le, če ima potrošnik legitimen interes za pridobitev teh informacij, da se odloči, ali bo s trgovcem sklenil pogodbo. Ta obveznost trgovca torej ne nastane že zaradi obstoja te garancije, temveč zaradi obstoja takega pravnega interesa potrošnika. Sodišče je v zvezi s tem pojasnilo, da je ta interes izkazan, kadar trgovec tržno garancijo proizvajalca izpostavi kot osrednji ali odločilni element svoje ponudbe, med drugim kadar jo navede pri prodaji, da bi se tako izboljšala konkurenčnost in privlačnost njegove ponudbe v primerjavi s ponudbami njegovih konkurentov.
Sodišče je dodalo, da je treba za ugotovitev, ali je tržna garancija osrednji ali odločilni element ponudbe trgovca, upoštevati vsebino in splošno obliko ponudbe za zadevno blago, pomen – v smislu navedbe pri prodaji ali oglaševanju – omembe tržne garancije proizvajalca, mesto, ki ga ta omemba zavzema v ponudbi, verjetnost zmote ali zmede, ki lahko nastane zaradi te omembe pri normalno obveščenem ter razumno pozornem in preudarnem povprečnem potrošniku glede različnih garancijskih pravic, ki jih lahko ta potrošnik uveljavlja, ali glede dejanske identitete dajalca garancije, obstoj pojasnil v ponudbi v zvezi z drugimi garancijami, povezanimi z blagom, ter kateri koli drug element, na podlagi katerega se lahko izkaže objektivna potreba po varstvu potrošnika.
Na drugem mestu, Sodišče je v zvezi z vprašanjem, katere informacije je treba zagotoviti potrošniku v zvezi s „pogoji […] tržnih garancij“ proizvajalca(4), menilo, da mora trgovec potrošniku, da se uresniči pravni interes potrošnika za pridobitev informacij v zvezi s tržno garancijo, da bi se ta lahko odločil, ali bo s trgovcem sklenil pogodbo, posredovati vse informacije o pogojih uporabe in uveljavljanja zadevne tržne garancije. Poleg trajanja in geografskega območja garancije, ki sta izrecno navedeni v členu 6(2), druga alinea, Direktive o prodaji potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij(5), lahko te informacije vključujejo ne samo kraj popravila v primeru poškodb ali morebitne omejitve garancije, temveč tudi, glede na okoliščine, ime in naslov dajalca garancije.