SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(tretji senat)

z dne 22. junija 2015

Zadeva F‑139/14

Annetje Elisabeth van Oudenaarden

proti

Evropskemu parlamentu

„Javni uslužbenci – Uradniki – Letni dopust – Prenos, omejen na dvanajst dni – Kompenzacija – Pokojninski list – Nepravočasno izpodbijanje – Neobstoj novih in bistvenih dejstev – Člen 81 Poslovnika – Očitno nedopustna tožba“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero A. E. van Oudenaarden predlaga razglasitev ničnosti odločbe, s katero je Evropski parlament zavrnil njeni prošnji za prenos več kot dvanajst dni letnega dopusta, ki jih ni izkoristila v letu 2012, in za plačilo ustrezne finančne kompenzacije.

Odločitev:      Tožba se zavrže kot očitno nedopustna. A. E. van Oudenaarden in Evropski parlament nosita vsak svoje stroške.

Povzetek

1.      Tožbe uradnikov – Predhodna upravna pritožba – Roki – Kogentnost – Prekluzija – Ponovni začetek – Pogoj – Novo in bistveno dejstvo – Pojem – Sodba o preveritvi, izdana v okviru postopka, ki tožeče stranke ne zadeva neposredno – Izključitev

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

2.      Tožbe uradnikov – Zahteva v smislu člena 90(1) Kadrovskih predpisov – Pojem – Zahteva, naslovljena na drugo osebo, in ne na organ za imenovanja – Izključitev

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90(1))

3.      Tožbe uradnikov – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Pokojninski list – Splošno sprejeta vključitev za namene izvrševanja pravice do pravnega sredstva – Zahteva – Sklicevanje na pomanjkljivo jasnost lista s strani izkušenega uradnika – Zavrnitev

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90(2) in 91(1))

4.      Tožbe uradnikov – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Odločba, ki ni bila predmet pisne obvestitve – Nevplivanje

(Kadrovski predpisi za uradnike, členi 25, 90(2) in 91(1))

5.      Tožbe uradnikov – Roki – Začetek – Vročitev – Neobstoj obrazložitve ali pomanjkljiva obrazložitev pravilno vročene odločbe – Nevplivanje – Izjema – Odločba o bistvenem elementu delovnega razmerja

(Kadrovski predpisi za uradnike, členi 25, 26, 90 in 91)

1.      Namen rokov za vložitev pritožbe in tožbe, ki so del kogentnega prava ter o njih ne morejo odločati niti stranke niti sodišče, je v institucijah Unije zagotoviti pravno varnost, nujno potrebno za njihovo pravilno delovanje, tako da se preprečita neskončno izpodbijanje aktov Unije, ki imajo pravne učinke, in vsakršna diskriminacija ali samovoljno ravnanje pri izvajanju sodne oblasti. Z obstojem novih in bistvenih dejstev je vseeno mogoče upravičiti vložitev zahteve za ponovni preizkus prejšnje odločbe, ki je postala pravnomočna.

Za novo in bistveno dejstvo, ki omogoča novo preučitev položaja zadevne osebe po izteku rokov iz Kadrovskih predpisov za vložitev pritožbe zoper odločbo uprave, se ne more šteti sodba o preveritvi, v zvezi s katero zadevna oseba ni bila niti stranka v zadevi niti je ni neposredno zadevala odločba uprave, ki je bila predmet spora. Pravni učinki sodbe, izdane v okviru spora za ugotovitev ničnosti, namreč poleg strank zadevajo le osebe, ki jih sam akt, razglašen za ničen, neposredno zadeva, saj je lahko taka sodba novo dejstvo le za te osebe.

(Glej točke 24, 25 in od 41 do 43.)

Napotitev na:

Sodišče: sodba z dne 8. marca 1988, Brown/Sodišče, 125/87, EU:C:1988:136, točka 13;

Sodišče prve stopnje: sodbi z dne 7. februarja 2001, Inpesca/Komisija, T‑186/98, EU:T:2001:42, točka 47, in z dne 5. marca 2008, Combescot/Komisija, T‑414/06 P, EU:T:2008:58, točka 43 in navedena sodna praksa, ter sklep z dne 24. marca 1998, Meyer in drugi/Sodišče, T‑181/97, EU:T:1998:64, točka 36;

Sodišče za uslužbence: sklepi z dne 12. septembra 2011, Cervelli/Komisija, F‑98/10, EU:F:2011:131, točki 19 in 23; z dne 22. novembra 2012, Barthel in drugi/Sodišče, F‑84/11, EU:F:2012:160, točka 25, in z dne 20. marca 2014, Michel/Komisija, F‑44/13, EU:F:2014:40, točka 46 in navedena sodna praksa.

2.      Za zahtevo v smislu člena 90(1) Kadrovskih predpisov se ne šteje dopis, ki ga uradnik pošlje svojemu vodji oddelka, ker ta nima statusa organa za imenovanja. Zato neobstoja odgovora na navedeni dopis v štirimesečnem roku ni mogoče šteti za zavrnitev zahteve zaradi molka organa, na podlagi katere začne teči pritožbeni rok iz Kadrovskih predpisov.

(Glej točko 27.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: sklep z dne 30. septembra 2014, Ojamaa/Parlament, F‑37/14, EU:F:2014:230, točka 21.

3.      Pokojninski list zaradi svoje narave in predmeta nima značilnosti akta, ki posega v položaj, ker je le finančni izraz obsega prejšnjih pravnih odločb v zvezi s položajem uradnika. Čeprav je res, da se pokojninski listi na splošno štejejo za akte, ki posegajo v položaj, ker prikazujejo negativne vplive na finančne pravice uradnika, pa je v resnici pravi akt, ki posega v položaj, odločba, ki jo sprejme organ za imenovanja in s katero se zniža ali ukine plačilo, ki ga je uradnik prejemal do takrat in je bilo navedeno na njegovih plačilnih listih.

Vendar pa pokojninski list v celoti obdrži svoj pomen za opredelitev postopkovnih pravic uradnika, kakor so določene v Kadrovskih predpisih. Pošiljanje pokojninskega lista uradniku izpolnjuje dve nalogi, in sicer nalogo obveščanja glede odločbe, ki jo sprejme ta organ, in nalogo v zvezi z roki, tako da z odpošiljanjem tega lista začne teči rok za izpodbijanje, s pridržkom dejstva, da sta z lista jasno razvidna obstoj in obseg odločbe, ki jo je sprejel navedeni organ.

V zvezi s tem mora vsak običajno skrben uradnik poznati Kadrovske predpise in zlasti pravila, ki urejajo njegovo plačo. Poleg tega se običajna skrbnost, ki se lahko pričakuje od uradnika, presoja glede na njegovo izobrazbo, naziv in poklicne izkušnje. Tako se uradnik v nazivu AST 8, ki ima dolgoletne delovne izkušnje v instituciji, tudi če mu v okviru njegovih funkcij ni treba uporabljati pravil iz Kadrovskih predpisov, ne more učinkovito sklicevati na pomanjkljivo jasnost svojega pokojninskega lista, iz katerega je razvidna zavrnitev prenosa dni letnega dopusta, ker na njem niso navedeni točno število dni dopusta, zadevno obdobje in načini izračuna izplačanega zneska, saj bi lahko ob prejemu navedenega lista ugotovil, da vsi njegovi dnevi letnega dopusta niso bili preneseni. Vsekakor bi lahko kot skrben uradnik vsaj vprašal upravo, ali znesek, izplačan iz naslova kompenzacije, res upošteva zahtevani prenos.

(Glej točke 29, 30, 32, 33 in 36.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: sodba z dne 27. oktobra 1994, Benzler/Komisija, T‑536/93, EU:T:1994:264, točka 15;

Sodišče za uslužbence: sodbi z dne 28. junija 2006, Grünheid/Komisija, F‑101/05, EU:F:2006:58, točka 42, in z dne 23. aprila 2008, Pickering/Komisija, F‑103/05, EU:F:2008:45, točka 72, ter sklep z dne 20. marca 2014, Michel/Komisija, EU:F:2014:40, točki 53 in 58 ter navedena sodna praksa.

4.      Čeprav Kadrovski predpisi določajo, da se zadevnega uradnika takoj pisno obvesti o vsaki odločitvi, ki se nanj nanaša, to ne spremeni dejstva, da je obvestitev ravnanje, ki je poznejše od odločbe, ki že obstaja. Obvestitev o odločbi tako ni odločilna za opredelitev te odločbe kot akta, ki posega v položaj.

(Glej točko 37.)

Napotitev na:

Splošno sodišče Evropske unije: sklep z dne 13. septembra 2013, Conticchio/Komisija, T‑358/12 P, EU:T:2013:525, točka 22;

Sodišče za uslužbence: sklep z dne 22. aprila 2015, ED/ENISA, F‑105/14, EU:F:2015:33, točka 42.

5.      Neobstoj obrazložitve odločbe – ker lahko uprava to popravi do sprejetja svoje odločbe o pritožbi – ne vpliva na izračun roka za vložitev pritožbe zoper prvonavedeno odločbo, če je ta pravilno vročena ali drugače ustrezno sporočena zadevni osebi. Tako pa ni v primeru odločbe o bistvenem elementu delovnega razmerja uradnika, kot je plačilni list, katerega prejem instituciji ne daje dovoljenja, da ne izpolni svoje obveznosti na podlagi členov 25 in 26 Kadrovskih predpisov, da navedenemu uradniku vroči odločbo, v kateri so določeni bistveni pogoji njegove zaposlitve.

Vendar odločbe finančne narave, kot je pokojninski list, iz katerega je razvidna zavrnitev zahteve nekdanjega uradnika za prenos dni letnega dopusta, ni mogoče šteti za odločbo o bistvenem elementu delovnega razmerja uradnika, ki lahko upravičuje neupoštevanje rokov za pritožbo in tožbo, ki so roki kogentnega prava.

(Glej točki 37 in 38.)

Napotitev na:

Splošno sodišče Evropske unije: sklep Conticchio/Komisija, EU:T:2013:525, točka 22;

Sodišče za uslužbence: sodba z dne 28. junija 2006, Grünheid/Komisija, EU:F:2006:58, točka 50, in sklep ED/ENISA, EU:F:2015:33, točka 42.