Language of document : ECLI:EU:T:2005:49

Zadeva T-296/02

Lidl Stiftung & Co. KG

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Ugovor – Verjetnost zmede – Prijava besedne znamke Skupnosti LINDENHOF – Prejšnja besedna in figurativna znamka LINDERHOF – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94“

Povzetek sodbe

1.      Znamka Skupnosti – Postopek s tožbo – Tožba pred sodiščem Skupnosti – Zakonitost odločbe odbora za pritožbe, ki odloča v postopku z ugovorom – Izpodbijanje z navajanjem novih dejstev – Nedopustnost

(Uredba Sveta št. 40/94, člena 63 in 74(1))

2.      Znamka Skupnosti – Postopek s tožbo – Tožba, vložena zoper odločbo enote Urada, ki odloča na prvi stopnji, in odstopljena odboru za pritožbe – Upoštevanje novih dejstev ali dokazov – Dopustnost – Obseg

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 74(2))

3.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prej registrirane znamke, ki je enaka ali podobna in ki je bila registrirana za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede s prejšnjo znamko – Besedna znamka LINDENHOF in besedna in figurativna znamka LINDERHOF

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 8(1)(b))

1.      Tožba, vložena pred Sodiščem prve stopnje, zoper odločbe odborov za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), zadeva preverjanje zakonitosti teh odločb v smislu člena 63 Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti. Dejstva, ki so podana pred Sodiščem prve stopnje, ne da bi bila pred tem navedena pred oddelki Urada, torej ne bi smela vplivati na zakonitost take odločbe, razen če bi jih Urad moral upoštevati po uradni dolžnosti.

V zvezi s tem iz člena 74(1), in fine, te uredbe izhaja, da je v postopku v zvezi z relativnimi razlogi za zavrnitev registracije Urad pri tem preizkusu omejen na zahtevani ukrep in na dejstva, dokaze in navedbe, ki so jih podale stranke, in da ni dolžan po uradni dolžnosti upoštevati dejstev, na katera se stranke niso sklicevale. Zato taka dejstva zakonitosti odločbe odbora za pritožbe ne morejo postaviti pod vprašaj.

(Glej točko 31.)

2.      V okviru ponovne obravnave odborov za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) odločb, ki so jih oddelki Urada sprejeli na prvi stopnji, lahko odbori za pritožbe, razen v primeru, da se uporabi člen 74(2) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti, pritožbi ugodijo na podlagi novih dejstev, ki jih poda stranka, ki je vložila pritožbo, ali tudi na podlagi novih dokazov, predloženih z njene strani.

(Glej točko 33.)

3.      Za povprečnega nemškega potrošnika ne obstaja verjetnost zmede med besednim znakom LINDENHOF, katerega registracija kot znamke Skupnosti se zahteva za „mineralne in gazirane vode in druge brezalkoholne pijače, sadne pijače in sadne sokove“ iz razreda 32 v smislu Nicejskega aranžmaja, in besedno in figurativno znamko, ki poleg dodatnih besednih elementov in figurativnih elementov dekorativne narave zajema besedni element „linderhof“ in ki je bila prej v Nemčiji registrirana za „peneča vina“ iz razreda 33 tega aranžmaja.

Čeprav je res, da je zadevna znaka – ob upoštevanju vizualne, fonetične in konceptualne podobnosti besede „lindenhof“ in prevladujočega besednega elementa „linderhof“ – treba šteti za podobna, pa nepodobnost zadevnih proizvodov, ki je med drugim posledica tega, da zanje ni mogoče šteti, da pripadajo isti družini pijač, prevlada nad podobnostjo znakov, na način, da zadevni potrošnik ne bo mislil, da imajo prvi glede na zadnje enako tržno poreklo. Poleg tega se ne more šteti, kot da ima prejšnja znamka močan razlikovalni učinek.

(Glej točke 51, 64, 67, 68 in 71.)