SODBA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 20. septembra 2017(*)
„Pritožba – Državne pomoči – Pojem ,pomoč‘ – Pojem ,gospodarska ugodnost‘ – Merilo zasebnega upnika – Pogoji uporabe – Uporaba – Obveznost Evropske komisije, da izvede preiskavo“
V zadevi C‑300/16 P,
zaradi pritožbe na podlagi člena 56 Statuta Sodišča Evropske unije, vložene 26. maja 2016,
Evropska komisija, ki jo zastopajo K. Walkerová, L. Armati, T. Maxian Rusche in B. Stromsky, agenti, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,
pritožnica,
druga stranka v postopku je
Frucona Košice a.s. s sedežem v Košicah (Slovaška), ki jo zastopajo K. Lasok, QC, B. Hartnett, barrister, J. Holmes, QC, in O. Geiss, odvetnik,
tožeča stranka na prvi stopnji,
SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi R. Silva de Lapuerta, predsednica senata, E. Regan, A. Arabadjiev (poročevalec), C. G. Fernlund in S. Rodin, sodniki,
generalni pravobranilec: N. Wahl,
sodna tajnica: C. Strömholm, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 15. februarja 2017,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 3. maja 2017
izreka naslednjo
Sodbo
1 Evropska komisija s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 16. marca 2016, Frucona Košice/Komisija (T‑103/14, v nadaljevanju: izpodbijana sodba, EU:T:2016:152), s katero je Splošno sodišče razglasilo za ničen Sklep Komisije 2014/342/EU z dne 16. oktobra 2013 o državni pomoči št. SA.18211 (C 25/05) (ex NN 21/05), ki jo je Slovaška republika odobrila družbi Frucona Košice a.s. (UL 2014, L 176, str. 38, v nadaljevanju: sporni sklep).
Dejansko stanje
2 V točkah od 1 do 34 izpodbijane sodbe je bilo dejansko stanje spora predstavljeno tako:
„Razvoj položaja [družbe Frucona Košice] in postopek prisilne poravnave
1 Frucona Košice a.s. je gospodarska družba slovaškega prava, ki je med drugim poslovala v sektorju proizvodnje alkoholnih in žganih pijač.
2 Med novembrom 2002 in novembrom 2003 je bilo [družbi Frucona Košice] odobrenih več odlogov plačil davčnih dolgov, ki so jih predstavljale trošarine, ki jih je dolgovala. Ti odlogi plačil so ji bili odobreni po tem, ko je lokalnemu davčnemu organu, to je uradu Košice IV (v nadaljevanju: lokalni davčni organ), v katerega pristojnost je spadala, zagotovila finančna jamstva.
3 [Družba Frucona Košice] zaradi finančnih težav, s katerimi se je soočala, 25. februarja 2004 ni mogla plačati trošarin, ki jih je dolgovala za januar 2004. Zaradi zakonodajne spremembe, ki je začela veljati 1. januarja 2004, [družbi Frucona Košice] ni bilo več mogoče odobriti odloga plačila teh trošarin.
4 Zato je bila [družbi Frucona Košice] odvzeta licenca za proizvodnjo in predelavo alkoholnih in žganih pijač. Od takrat je svojo dejavnost omejila na distribucijo žganih pijač pod znamko Frucona, ki jih je kupovala od družbe O.H. in ki jih je ta v skladu z dogovorom z [družbo Frucona Košice] proizvajala v njenih tovarnah žganih pijač.
5 Družba Frucona Košice se je poleg tega znašla v stanju zadolženosti v smislu zákon č. 328/1991 Zb. o konkurze a vyrovnaní (zakon št. 328/1991 o stečajnem postopku in postopku prisilne poravnave).
6 [Družba Frucona Košice] je 8. marca 2004 pri Krajský súd v Košiciach (regionalno sodišče v Košicah, Slovaška) vložila predlog za začetek postopka prisilne poravnave, s katerim je svojim upnikom predlagala, da vsakemu od njih plača 35 % dolgovanega zneska (v nadaljevanju: predlog prisilne poravnave). Skupni dolg [družbe Frucona Košice] je znašal približno 644,6 milijona slovaških kron (SKK) [(približno 21,4 milijona EUR)], od tega je davčni dolg znašal približno 640,8 milijona SKK [(približno 21,3 milijona EUR)].
7 Krajský súd v Košiciach [(regionalno sodišče v Košicah)] je s sklepom z dne 29. aprila 2004 dovolilo začetek postopka prisilne poravnave.
8 Upniki [družbe Frucona Košice], vključno z lokalnim davčnim organom, so na naroku za prisilno poravnavo 9. julija 2004 sprejeli predlog prisilne poravnave. V okviru tega postopka prisilne poravnave je lokalni davčni organ imel status ločenega upnika, ki ga je dobil na podlagi zagotovljenih jamstev v času odloga plačila trošarin, ki jih je dolgovala [družba Frucona Košice] (glej točko 2 zgoraj).
9 [Družba Frucona Košice] navaja, da je lokalnemu davčnemu organu, zato da bi mu omogočila, da presodi o prednostih predloga prisilne poravnave in stečajnega postopka, pred 9. julijem 2004 med drugim predložila revizijsko poročilo, ki ga je izdelala neodvisna revizijska družba (v nadaljevanju: poročilo E)
10 Slovaška davčna uprava je 21. junija 2004 v prostorih [družbe Frucona Košice] opravila preiskavo. Med to preiskavo je bilo ugotovljeno njeno finančno stanje na dan 17. junija 2004.
11 Krajský súd v Košiciach [(regionalno sodišče v Košicah)] je s sklepom z dne 14. julija 2004 potrdilo prisilno poravnavo. V skladu s tem sklepom je bilo treba terjatev slovaške davčne uprave plačati v višini 35 %, kar ustreza znesku približno 224,3 milijona SKK [(približno 7,45 milijona EUR)].
12 Lokalni davčni organ je z dopisom z dne 20. oktobra 2004 [družbo Frucona Košice] obvestil, da so pogoji prisilne poravnave, v skladu s katerimi dela davčnega dolga ni treba plačati, posredna državna pomoč, ki jo mora odobriti Komisija Evropskih skupnosti.
13 [Družba Frucona Košice] je 17. decembra 2004 lokalnemu davčnemu organu plačala 224,3 milijona SKK [(približno 7,45 milijona EUR)], kar ustreza 35 % njenega celotnega davčnega dolga. Krajský súd v Košiciach [(regionalno sodišče v Košicah)] je s sklepom z dne 30. decembra 2004 razglasilo konec postopka prisilne poravnave. Krajský súd v Košiciach [(regionalno sodišče v Košicah)] je s sklepom z dne 18. avgusta 2006 zmanjšalo znesek, dolgovan lokalnemu davčnemu organu, na 224,1 milijona SKK [(približno 7,44 milijona EUR)].
Upravni postopek
14 Pri Komisiji je bila 15. oktobra 2004 vložena pritožba v zvezi z domnevno nezakonito pomočjo v korist [družbe Frucona Košice].
15 Na Komisijino zahtevo po informacijah je Slovaška republika odgovorila z dopisom z dne 4. januarja 2005 in jo obvestila o možnosti, da je [družba Frucona Košice] prejela nezakonito pomoč, in ji predlagala, naj odobri to pomoč kot pomoč za reševanje podjetja v težavah.
16 Potem ko je zbrala dodatne podatke, je Komisija z dopisom z dne 5. julija 2005 uradno obvestila Slovaško republiko o svojem sklepu o uvedbi formalnega postopka preiskave iz člena 88(2) ES v zvezi z zadevnim ukrepom. Ta sklep je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (UL 2005, C 233, str. 47).
17 Slovaška republika je z dopisom z dne 10. oktobra 2005 Komisiji posredovala svoje pripombe na zadevni ukrep. Prav tako je [družba Frucona Košice] z dopisom z dne 24. oktobra 2005 Komisiji posredovala svoje pripombe na zadevni ukrep. Te so bile posredovane Slovaški republiki, da bi ta nanje lahko odgovorila, kar je storila z dopisom z dne 16. decembra 2005.
Prvotna odločba
18 Komisija je 7. junija 2006 sprejela Odločbo 2007/254/[ES] o državni pomoči C 25/05 (ex NN 21/05) Slovaške republike za družbo Frucona Košice […] (UL 2007, L 112, str. 14, v nadaljevanju: prvotna odločba). Izrek te odločbe v členu 1 določa, da državna pomoč v višini 416.515.990 SKK [(približno 13.900.000 EUR)], ki jo je Slovaška republika zagotovila [družbi Frucona Košice], ni združljiva s skupnim trgom, in v členu 2 odreja izterjavo te pomoči.
Postopka pred Splošnim sodiščem in Sodiščem
19 [Družba Frucona Košice] je 12. januarja 2007 zoper prvotno odločbo pri Splošnem sodišču vložila ničnostno tožbo.
20 S sodbo z dne 7. decembra 2010, Frucona Košice/Komisija (T‑11/07, EU:T:2010:498), je Splošno sodišče navedeno tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
21 Na podlagi pritožbe, ki jo je vložila [družba Frucona Košice] na podlagi člena 56 Statuta Sodišča Evropske unije, je Sodišče s sodbo z dne 24. januarja 2013, Frucona Košice/Komisija (C‑73/11 P, EU:C:2013:32), razveljavilo […] sodbo [z dne 7. decembra 2010,] Frucona Košice/Komisija ([T‑11/07,] EU:T:2010:498). V okviru vsebinskega odločanja o sporu na prvi stopnji je Sodišče presodilo, da je Komisija s tem, da ni upoštevala trajanja stečajnega postopka pri presoji merila zasebnega upnika, storila očitno napako v presoji oziroma da v delu, v katerem je ta dejavnik upoštevala, prvotne odločbe ni pravno zadostno utemeljila. Nazadnje je Sodišče zadevo vrnilo Splošnemu sodišču […], da to odloči o tožbenih razlogih, o katerih Sodišče ni odločalo.
22 Komisija je na podlagi […] sodbe [z dne 24. januarja 2013,] Frucona Košice/Komisija ([C‑73/11 P,] EU:C:2013:32),] in z namenom odprave pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo Sodišče, sprejela [sporni] sklep […], katerega člen 1 določa, da se prvotna odločba ,razveljavi‘.
23 Nato je Splošno sodišče [s sklepom z dne 21. marca 2014, Frucona Košice/Komisija (T‑11/07 RENV, neobjavljen, EU:T:2014:173),] […] ugotovilo, da je treba postopek z ničnostno tožbo zoper prvotno odločbo ustaviti.
[Sporni] sklep
[…]
25 V [spornem] sklepu je Komisija med drugim presodila, da je nujno preučiti vprašanje, ali je z ugoditvijo predlogu prisilne poravnave in s tem 65‑odstotnim odpisom dolga [družbe Frucona Košice] lokalni davčni organ v razmerju do [nje] ravnal kot zasebni upnik v tržnem gospodarstvu. V zvezi s tem je navedla, da je bil položaj tega organa kot upnika [družbe Frucona Košice] neobičajno močan ter da je bil ta organ pravno in ekonomsko v ugodnejšem položaju kot zasebni upniki [družbe Frucona Košice]. Lokalni davčni organ je imel namreč več kot 99 % vseh registriranih terjatev in je bil ločeni upnik, katerega terjatve so bile lahko poravnane kadar koli med stečajnim postopkom s prihodkom od prodaje zavarovanega premoženja (točka 80 obrazložitve [spornega] sklepa).
26 Prvič, glede merila zasebnega upnika je Komisija predvsem ugotovila, da je njegova uporaba odvisna od tega, ali je zadevna država članica podjetju dala gospodarsko ugodnost v drugačni vlogi, kot je vloga organa javne oblasti, in da če se država članica sklicuje na to merilo v upravnem postopku, mora v primeru dvoma nedvoumno in na podlagi objektivnih in preverljivih elementov dokazati, da je izvedeni ukrep sprejela kot zasebni akter na trgu. Glede tega navaja sodbo z dne 5. junija 2012, Komisija/EDF [(C‑124/10 P, EU:C:2012:318)], točke od 81 do 85) (točka 82 obrazložitve [spornega] sklepa).
27 Komisija je v točki 83 obrazložitve [spornega] sklepa navedla:
‚Skratka, Slovaška republika trdi, da je po njenem mnenju ta ukrep državna pomoč. Priznala je, da se ob sklenitvi dogovora vprašanje državne pomoči preprosto ni obravnavalo, in zahtevala, da se sporni ukrep obravnava kot pomoč za reševanje. Zato se zdi, da v tej zadevi zahteve navedene sodne prakse niso bile izpolnjene in da sporni ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.‘
28 Drugič, potem ko je v točki 84 obrazložitve [spornega] sklepa ugotovila, da je ‚[družba Frucona Košice] tist[a], ki je trdil[a], da pri tem ukrepu ni bilo pomoči, in je predložil[a] navedene dokumente, zlasti poročili dveh revizorjev‘, je Komisija preučila, ali je Slovaška republika v razmerju do [družbe Frucona Košice] ravnala kot zasebni upnik.
29 Komisija je v ta namen – ob upoštevanju dokazov, ki jih je predložila [družba Frucona Košice] – primerjala postopek prisilne poravnave in stečajni postopek (točke od 88 do 119 obrazložitve [spornega] sklepa), drugič, primerjala postopek prisilne poravnave in davčne izvršbe (točke od 120 do 127 [spornega] sklepa), in tretjič, presodila o drugih dokazih, ki so jih predložili slovaški organi in [družba Frucona Košice] (točke od 128 do 138 obrazložitve [spornega] sklepa). Komisija je pravzaprav ocenila, da sta tako stečajni postopek kot postopek davčne izvršbe, z vidika lokalne davčne uprave, ugodnejši alternativi predlogu za postopek prisilne poravnave (točke 119, 124 in 127 obrazložitve [spornega] sklepa).
30 Komisija je v točki 139 obrazložitve [spornega] sklepa ugotovila, da merilo zasebnega upnika v tržnem gospodarstvu ni bilo izpolnjeno in da je Slovaška republika [družbi Frucona Košice] dala ugodnost, ki je drugače na trgu ne bi mogla pridobiti. V točki 140 obrazložitve tega sklepa je ugotovila, da odpis dolga, s katerim se je lokaln[i] davčn[i] [organ] strinjal[…] v okviru prisilne poravnave, pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU. Nazadnje je Komisija v točki 182 obrazložitve tega sklepa ugotovila, da ta državna pomoč ni združljiva z notranjim trgom.
31 Izrek [spornega] sklepa obsega pet členov.
32 V skladu s členom 1 [spornega] sklepa ‚se[prvotna] odločba […] razveljavi‘ (glej točko 22 zgoraj).
33 V skladu s členom 2 [spornega] sklepa državna pomoč v višini 416.515.990 SKK [(približno 13.900.000 EUR)], ki jo je Slovaška republika izplačala v korist [družbe Frucona Košice], ni združljiva z notranjim trgom.
34 V členu 3 [spornega] sklepa Komisija Slovaški republiki nalaga izterjavo zadevne pomoči, vključno z zamudnimi obrestmi, ki [družbi Frucona Košice] ni bila zakonito odobrena.“
Postopek pred Splošnim sodiščem in izpodbijana sodba
3 Družba Frucona Košice je 17. februarja 2014 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo za razglasitev ničnosti spornega sklepa.
4 V utemeljitev svoje tožbe je navedla štiri tožbene razloge, med katerimi se prvi nanaša na kršitev pravice do obrambe, drugi na napačno uporabljeno pravo v točki 83 obrazložitve spornega sklepa, tretji na napačno dejansko in pravno presojo v ugotovitvi, v skladu s katero naj bi bil stečajni postopek ugodnejši od postopka prisilne poravnave, ter četrti na napačno dejansko in pravno presojo v ugotovitvi, v skladu s katero naj bi bil postopek davčne izvršbe ugodnejši od postopka prisilne poravnave.
5 Splošno sodišče je z izpodbijano sodbo prvi in drugi tožbeni razlog zavrnilo in ugotovilo, da sta tretji in četrti tožbeni razlog utemeljena. Posledično je sporni sklep razglasilo za ničen in Komisiji naložilo plačilo stroškov.
Predlogi strank
6 Komisija Sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano sodbo razveljavi;
– primarno, tožbo zavrne in družbi Frucona Košice naloži plačilo stroškov in
– podredno, zadevo vrne v odločanje Splošnemu sodišču in pridrži odločitev o stroških.
7 Družba Frucona Košice Sodišču predlaga, naj:
– pritožbo zavrne in
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
Pritožba
8 Komisija v utemeljitev pritožbe navaja šest pritožbenih razlogov, in sicer se prvi nanaša na napačno razlago spornega sklepa, drugi in četrti na nespoštovanje zahtev za uporabo merila zasebnega upnika, tretji na slabo razumevanje načela pravnomočnosti in načela ne ultra petita, peti na napačno uporabo merila zasebnega upnika ter šesti na nespoštovanje omejitev njene obveznosti izvedbe skrbne in nepristranske preiskave.
9 Na prvem mestu je treba preučiti drugi in četrti pritožbeni razlog, na drugem mestu prvi pritožbeni razlog, na tretjem mestu tretji pritožbeni razlog ter na zadnjem mestu peti in šesti pritožbeni razlog.
Drugi in četrti pritožbeni razlog: uporaba merila zasebnega upnika
Trditve strank
10 Komisija z drugim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče s tem, da je v točkah od 109 do 118 izpodbijane sodbe menilo, da se lahko upravičenec do pomoči upravičeno sklicuje na merilo zasebnega upnika, napačno uporabilo pravo.
11 Komisija meni, da to merilo odraža subjektivno stališče javnega organa, ko odloča o sprejetju zadevnega ukrepa. Zato je na eni strani ugotovitev oziroma neugotovitev, kakšni so bili takrat njegovi nameni, izhajala iz izbire, ki je subjektivna pravica zadevne države članice, zato se na to pravico tretje osebe ne morejo sklicevati. Na drugi strani naj bi samo ta država članica imela na voljo vse upoštevne elemente, na podlagi katerih je oblikovala svoje stališče, ko je sprejela odločitev, da bo sprejela zadevni ukrep. Torej bi ta država članica morala uveljavljati merilo zasebnega upnika in predložiti zahtevane dokaze.
12 V tem primeru pa naj bi Komisija – kot naj bi izhajalo iz točk od 128 do 132 obrazložitve spornega sklepa – imela dokaze, da je bilo stališče Slovaške republike jasno in skladno, tako v odgovoru na pritožbo kot v samem trenutku odobritve prisilne poravnave, saj naj bi ta država članica ves čas navajala, da je po njenem mnenju šlo za državno pomoč.
13 Komisija dodaja, da je, če bi bilo pravilno šteti, da se upravičenec pomoči lahko sklicuje na merilo zasebnega upnika, Splošno sodišče s tem, da od družbe Frucona Košice ni zahtevalo – kot bi to zahtevalo od države članice – da nedvoumno in na podlagi objektivnih in preverljivih dokazov dokaže, da je ta država članica izvajani ukrep sprejela kot zasebni upnik, napačno uporabilo pravo.
14 Komisija s četrtim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče s tem, da je v točki 247 izpodbijane sodbe presodilo, da Komisija glede na uporabo merila zasebnega upnika ne more razlikovati med različnimi alternativami spornemu ukrepu, napačno uporabilo pravo.
15 Ker uporaba merila zasebnega upnika temelji na dokazih, predloženih kot dokaz o uporabi tega merila, naj bi bila napaka Splošnega sodišča v odločitvi, da je uporaba tega merila abstraktna naloga, s katero se želi po uradni dolžnosti rekonstruirati ravnanje idealnega, racionalnega in popolnoma informiranega hipotetičnega zasebnega upnika.
16 Zato ker naj bi bilo jasno, da javnemu upniku ni bila predložena nobena informacija o specifičnem ravnanju, bi bila kakršna koli primerjava ravnanja tega subjekta z zasebnim upnikom v podobnem položaju nesmiselna. To merilo naj v tem primeru torej ne bi bilo uporabljivo.
17 Komisija meni, da v tem primeru ni sporno, da takrat v zvezi z merilom zasebnega upnika ni bila izvedena nobena primerjava med predlogom prisilne poravnave in postopkom davčne izvršbe. Zato bi moralo Splošno sodišče odločiti o tem, ali je točka 120 obrazložitve spornega sklepa dejansko vsebovala implicitno odločitev, da merilo zasebnega upnika ni uporabljivo.
18 Družba Frucona Košice izpodbija utemeljenost trditev Komisije.
Presoja Sodišča
19 V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča morajo biti za opredelitev državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU izpolnjeni vsi pogoji iz te določbe. Prvič, ukrep mora biti poseg države ali pa kakršna koli pomoč iz državnih sredstev. Drugič, ta ukrep bi lahko prizadel trgovino med državami članicami. Tretjič, ukrep mora upravičencu dodeliti prednost. Četrtič, pomoč mora izkrivljati ali bi lahko izkrivljala konkurenco (sodbi z dne 21. decembra 2016, Komisija/Hansestadt Lübeck, C‑524/14 P, EU:C:2016:971, točka 40, in z dne 21. decembra 2016, Komisija/World Duty Free Group SA in drugi, C‑20/15 P in C‑21/15 P, EU:C:2016:981, točka 53).
20 Pojem „pomoč“ ne zajema le aktivnih ravnanj, ampak tudi ukrepe, ki v različnih oblikah zmanjšujejo obremenitve, ki jih po navadi nosijo podjetja, in torej imajo, ne da bi bili subvencije v ozkem pomenu besede, enako naravo in enake učinke (sodba z dne 21. marca 2013, Komisija/Buczek Automotive, C‑405/11 P, neobjavljena, EU:C:2013:186, točka 30).
21 Vendar pogoji, ki jih mora izpolnjevati ukrep, da bi ga bilo mogoče opredeliti kot „pomoč“ v smislu člena 107 PDEU, niso izpolnjeni, če lahko upravičeno podjetje isto ugodnost, kot je ta, ki mu je bila dodeljena z državnimi sredstvi, prejme v okoliščinah, ki ustrezajo običajnim tržnim razmeram (sodba z dne 24. januarja 2013, Frucona Košice/Komisija, C‑73/11 P, EU:C:2013:32, točka 70 in navedena sodna praksa).
22 Ta presoja se opravi, če javni upnik zagotovi olajšave plačil dolga podjetju, načeloma ob uporabi merila zasebnega upnika (sodba z dne 21. marca 2013, Komisija/Buczek Automotive, C‑405/11 P, neobjavljena, EU:C:2013:186, točka 32).
23 Zato merilo zasebnega upnika ni izjema, ki se uporablja le na predlog države članice, če so izpolnjeni temeljni sestavni deli pojma državne pomoči, nezdružljive s skupnim trgom, iz člena 107(1) PDEU. To merilo je namreč, če se uporabi, med elementi, ki jih Komisija mora upoštevati za ugotovitev obstoja take pomoči (glej v tem smislu sodbi z dne 5. junija 2012, Komisija/EDF, C‑124/10 P, EU:C:2012:318, točka 103, in z dne 21. marca 2013, Komisija/Buczek Automotive, C‑405/11 P, neobjavljena, EU:C:2013:186, točka 32).
24 Zato mora Komisija, če ugotovi, da je mogoče uporabiti merilo zasebnega upnika, zadevno državo članico prositi, naj ji predloži vse upoštevne podatke, na podlagi katerih bo lahko preverila, ali so pogoji za uporabo tega merila izpolnjeni (sodba z dne 21. marca 2013, Komisija/Buczek Automotive, C‑405/11 P, neobjavljena, EU:C:2013:186, točka 33).
25 Prvič, iz te sodne prakse Sodišča izhaja, da mora Komisija, če ugotovi, da je merilo zasebnega upnika mogoče uporabiti, to trditev preučiti neodvisno od kakršne koli zahteve v tem smislu.
26 Zato, kot je poudaril generalni pravobranilec v točkah 72 in 76 sklepnih predlogov, na eni strani upravičencu do domnevne pomoči nič ne preprečuje, da se lahko sklicuje na to merilo, in na drugi strani, če se na to merilo sklicuje, mora Komisija preučiti, ali se to merilo lahko uporabi, in če je to potrebno, to uporabo presoja.
27 Drugič, glede upoštevnosti subjektivnega stališča države članice je treba poudariti, da kot navaja generalni pravobranilec v točki 74 sklepnih predlogov, se pri ugotavljanju, ali se uporabi merilo zasebnega subjekta, upošteva gospodarski značaj ravnanja države članice, ne pa to, kakšen subjektiven odnos je imela ta država članica do svojega ravnanja ali katere druge možnosti je upoštevala pred sprejetjem zadevnega ukrepa.
28 Vsekakor se želi z merilom zasebnega upnika preučiti, ali upravičeno podjetje primerljivih olajšav očitno ne bi prejelo od zasebnega upnika, ki je v karseda podobnem položaju kot javni upnik in ki želi doseči poplačilo dolgovanih zneskov, ki mu jih dolguje dolžnik s finančnimi težavami (sodba z dne 24. januarja 2013, Frucona Košice/Komisija, C‑73/11 P, EU:C:2013:32, točka 72), in torej ali lahko to podjetje isto ugodnost, kot je ta, ki mu je bila dodeljena z državnimi sredstvi, prejme v okoliščinah, ki ustrezajo običajnim tržnim pogojem (sodba z dne 24. januarja 2013, Frucona Košice/Komisija, C‑73/11 P, EU:C:2013:32, točka 70).
29 Iz tega pa izhaja, da se s preučitvijo, ki se zahteva od Komisije, ne bi smelo omejiti le na možnosti, ki jih je pristojni javni organ dejansko upošteval, ampak se morajo nujno preučiti vse možnosti, ki bi jih zasebni upnik razumno predvidel v takem položaju.
30 Glede trditve, ki jo navaja Komisija v okviru četrtega pritožbenega razloga, zadostuje ugotoviti, da Splošno sodišče s tem, da je v točki 247 izpodbijane sodbe potrdilo, da ker je bilo mogoče uporabiti merilo zasebnega upnika kot tako, Komisija glede uporabe tega merila ne bi smela razlikovati med različnimi alternativami spornemu ukrepu, ni napačno uporabilo prava.
31 Iz tega izhaja, da je treba drugi in četrti pritožbeni razlog zavrniti kot neutemeljena.
Prvi pritožbeni razlog: napačna razlaga spornega sklepa
Trditve strank
32 Komisija s prvim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče napačno razlagalo sporni sklep, ko je v točkah od 101 do 104 izpodbijane sodbe odločilo, da je ta institucija v tem sklepu menila, da se je merilo zasebnega upnika lahko uporabilo v postopku v glavni stvari.
33 Splošno sodišče naj bi napačno odločilo, da je treba iz zadnjega stavka točke 80 obrazložitve tega sklepa sklepati, da se je v tem primeru lahko uporabilo merilo zasebnega upnika. Ta napačna razlaga postane očitna pri branju naslednjih točk obrazložitve tega sklepa. Točka 81 obrazložitve naj se namreč ne bi posebej nanašala na pogoje za uporabo tega merila, točka 82 naj bi posebej določila položaj glede uporabe tega merila in točka 83 naj bi se, tako kot točke od 128 do 132, nanašala na vprašanje, ali se lahko uporabi to isto merilo.
34 Družba Frucona Košice izpodbija utemeljenost trditev Komisije.
Presoja Sodišča
35 Najprej je treba ugotoviti, da sporni sklep ne določa izrecno, da se merilo zasebnega upnika v tej zadevi ne uporabi. Nasprotno, ugotovitev iz točk 139 in 140 obrazložitve, da je sporni ukrep državna pomoč, temelji prav na uporabi tega merila.
36 Dalje, če bi morala Komisija dvomiti o tem, da se to merilo lahko uporabi, je treba spomniti, da bi morala, kot izhaja iz točke 24 te sodbe, od Slovaške zahtevati upoštevne informacije v zvezi s tem in izvesti celovito presojo teh dokazov (glej v tem smislu sodbo z dne 5. junija 2012, Komisija/EDF, C‑124/10 P, EU:C:2012:318, točka 86). V spornem sklepu pa ni nobene sledi o taki zahtevi niti o taki presoji.
37 Nazadnje je treba navesti, da je Komisija uporabila merilo zasebnega upnika po tem, ko je v točkah 84 in 86 obrazložitve spornega sklepa navedla, da je upravičenec trdil, da sprejetje predloga o prisilni poravnavi z upniki ni bilo državna pomoč, ker naj bi bil stečajni postopek za Slovaško manj ugoden.
38 V teh okoliščinah je treba prvi pritožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.
Tretji pritožbeni razlog: načeli pravnomočnosti in ne ultra petita
Trditve strank
39 Komisija trdi, da Splošno sodišče ni spoštovalo načel pravnomočnosti in ne eat iudex ultra petita partium, ko je v točkah od 123 do 126 izpodbijane sodbe menilo, da je Sodišče v sodbi z dne 24. januarja 2013, Frucona Košice/Komisija (C‑73/11 P, EU:C:2013:32), posredno, ampak nujno menilo, da se merilo zasebnega upnika uporablja za dejansko stanje v tej zadevi in da bi zato potrditev razlage spornega sklepa, ki jo predlaga Komisija, nasprotovala pravnomočnosti.
40 Družba Frucona Košice trditve Komisije izpodbija.
Presoja Sodišča
41 Ker se tretji pritožbeni razlog nanaša na dodatno razlogovanje v utemeljitev odločitve Splošnega sodišča, v skladu s katero se merilo zasebnega upnika uporabi za dejansko stanje v zadevi, in ker so bili prvi, drugi in četrti pritožbeni razlog, s katerimi se ta odločitev Splošnega sodišča izpodbija, zavrnjeni kot neutemeljeni, je treba tretji pritožbeni razlog zavrniti kot brezpredmeten.
Peti in šesti pritožbeni razlog: uporaba merila zasebnega upnika in obveznost Komisije, da izvede skrbno in nepristransko preiskavo
Trditve strank
42 Komisija s petim pritožbenim razlogom trdi, prvič, da merilo zasebnega upnika zahteva, da je treba ugotoviti subjektivno stališče javnega organa in ga primerjati s stališčem, ki bi ga imel zasebni upnik v enakih okoliščinah. V zvezi s tem naj bi iz sodne prakse Sodišča izhajalo, da so upoštevni le dokazi, ki so bili na voljo, in razvoj, ki je bil predvidljiv v času, ko je ta javni organ sprejel odločitev.
43 Komisija iz tega sklepa, da mora zadevna država članica dokazati, da je za svojo odločitev dejansko upoštevala take dokaze in razvoj, ki morajo biti primerljivi s tistimi, za katere bi moral zasebni subjekt zahtevati, da se z njimi seznani, preden bi sprejel svojo odločitev.
44 Iz sodne prakse Sodišča naj bi namreč izhajalo, da bi uporaba merila zasebnega upnika izključila, da bi ta lahko deloval naključno, ampak ob popolnem poznavanju zadeve, saj iz te sodne prakse izhaja, da ekonomske ocene, izvedene po dodelitvi take prednosti, naknadna ugotovitev dejanskega donosa naložbe, ki jo izvede zadevna država članica, ali naknadne utemeljitve dejansko uporabljenega postopka ne morejo zadostovati.
45 To naj ne bi pomenilo, da zainteresirane stranke ne bi smele predložiti koristnih informacij ali dokazov, ki bi Komisiji pojasnili na primer naravo in predmet zadevnega ukrepa, njegovo sobesedilo ali njegov cilj. Vendar pa te stranke ne bi mogle nadomestiti svoje presoje s presojo, ki jo je dejansko izvedla zadevna država članica ob sprejetju odločbe, prav tako pa tudi Komisija ne bi smela po uradni dolžnosti rekonstruirati ravnanja idealnega, razumnega in celovito obveščenega hipotetičnega zasebnega upnika.
46 Z informacijami, ki so bile predložene Komisiji, in z informacijami, ki jih je navedla zadevna država članica, bi bilo mogoče dokazati, da na podlagi informacij, ki jih je ta država članica dejansko upoštevala, zasebni upnik bi ali ne bi ravnal enako. Te informacije pa kljub vsemu ne bi mogle utemeljiti odločitve, ki je bila sprejeta glede na informacije ali dokaze, ki jih zadevna država članica dejansko ni upoštevala.
47 Drugič, Komisija navaja, da Splošno sodišče s tem, da je v točki 137 izpodbijane sodbe določilo svoje merilo preverjanja, ni omejilo obveznosti te institucije glede preverjanja upoštevnih dokazov, ki jih je ta imela na voljo. Zaradi te opustitve naj bi Splošno sodišče v točki 201 izpodbijane sodbe menilo, da bi morala Komisija pridobiti dodatne informacije za preverjanje in utemeljitev svojih ugotovitev, do katerih je prišla na podlagi spisa iz upravnega postopka.
48 Splošno sodišče naj bi v tej točki 201 določilo novo zahtevo, v skladu s katero bi morala Komisija po uradni dolžnosti s tem, da bi raziskala vse „predstavljive“ dokaze in informacije, rekonstruirati ravnanje idealnega, razumnega in celovito obveščenega hipotetičnega zasebnega upnika, pri čemer je ta zahteva v nasprotju s samo filozofijo merila zasebnega upnika, in sicer presojo subjektivnega stališča javnega organa v času njegove odločitve.
49 Komisija meni, da so točke 137 in od 180 do 213 izpodbijane sodbe tako na eni strani utemeljene z napačnim preudarkom, da je bilo s sodno prakso Sodišča Komisiji naloženo, da namesto analize na podlagi subjektivnega položaja javnega organa izvede objektivno in popolno analizo prednosti in pomanjkljivosti stečajnega postopka, in na drugi strani z napačnim razumevanjem spornega sklepa, tako da iz njih izhaja, da je ta institucija to presojo izvedla.
50 Tretjič, Komisija navaja, da sporni sklep temelji na stanju sredstev družbe Frucona Košice na dan 17. junija 2004 in da je po mnenju Splošnega sodišča pravilno, da ta družba ni sprejela metodologije iz poročila E glede določitve likvidacijskih količnikov teh sredstev. Ker je imel lokalni davčni organ pri odločanju o tem, ali sprejme predlog o prisilni poravnavi, na razpolago le te ekonomske informacije, bi bila logična posledica teh ugotovitev dejanskega stanja ta, da se zasebni upnik, ki ima na voljo samo te informacije, ne bi strinjal s prisilno poravnavo. Če bi namreč tak upnik s svojim ravnanjem zahteval dodatne informacije, ne bi sprejel predloga za prisilno poravnavo.
51 Komisija meni, da je bila glede na dejstvo, da je morala preveriti izključno informacije in dokaze, ki jih je javni upnik dejansko posedoval ali ki so bili javno znani, z upravnim spisom vsekakor veljavno potrjena njena odločitev, da se zasebni upnik ne bi strinjal s prisilno poravnavo. Splošno sodišče naj ne bi navedlo nobenega dodatnega dokaza, ki naj bi bil upošteven v času dejanskega stanja in ki naj ga Komisija ne bi upoštevala.
52 Splošno sodišče naj bi torej s tem, da je v točkah 186 in 235 izpodbijane sodbe presodilo, da na podlagi elementov iz spisa ni mogoče pravno zadostno in nedvoumno utemeljiti ugotovitev Komisije glede ocene – v višini 435 milijonov SKK (približno 14,5 milijona EUR) – prihodkov od prodaje sredstev v stečajnem postopku, napačno uporabilo pravo. Komisija dodaja, da Splošno sodišče ne navaja obsega dokaza, ki bi ga morala Komisija predložiti, niti tega, ali meni, da ta standard Komisijo zavezuje, da nedvoumno dokaže, kakšni naj bi bili prihodki od prodaje.
53 Četrtič, Komisija trdi, da je napačna uporaba prava, ki jo je navedla, prav tako vplivala na presojo Splošnega sodišča v zvezi s trajanjem stečajnega postopka in postopka davčne izvršbe. Ti presoji naj bi namreč temeljili na istem napačnem merilu in na zavrnitvi presoje prihodkov iz stečaja sredstev družbe Frucona Košice, ki jo je opravila Komisija.
54 Komisija s šestim pritožbenim razlogom meni, da je točke od 191 do 195 izpodbijane sodbe mogoče razlagati tako, da se Komisiji očita kršitev njene obveznosti, da izvede skrbno in nepristransko preiskavo. Komisija trdi, da če je ta razlaga pravilna, je Splošno sodišče to obveznost napačno razlagalo in ji je naložilo prekomerno breme.
55 V zvezi s tem Komisija navaja, da je Splošno sodišče v točkah 187 in 191 izpodbijane sodbe ugotovilo, da je Komisija pravilno zavrnila dokazno vrednost poročila E in da je zato do svojih ugotovitev prišla na podlagi dokazov, ki jih je navedla družba Frucona Košice oziroma jih ta ni izpodbijala. Dalje naj bi Komisijo obsodilo, da ni zahtevala dodatnih informacij, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti in utemeljiti ugotovitve, do katerih je prišla na podlagi teh elementov, ne da bi pojasnilo, kateri naj bi bili dodatni elementi, ki bi jih ta institucija v skrajnem primeru lahko zahtevala.
56 Komisija naj bi svojo presojo utemeljila z elementi, s katerimi je dejansko takrat razpolagala, in naj bi menila, da se je lahko sklicevala na znesek, ki ga je zatrjeval upravičenec in ki ga je sprejel davčni organ ter ki je temeljil na neodvisnih poročilih, ne da bi zahtevala predložitev drugih poročil. Vsekakor naj javni upnik ne bi sprejel tega, da njegov dolžnik ni dovolj utemeljil svoje ocene vrednosti sredstev, ki jih zagotavlja kot jamstvo za odobritev odloga svojega davčnega dolga. V tem primeru je imel lokalni davčni organ na voljo svoje ugotovitve glede vrednosti teh sredstev, kot je izhajalo iz sklepa o odlogu tega dolga.
57 Družba Frucona Košice trditve Komisije izpodbija.
Presoja Sodišča
58 Uvodoma je treba navesti, da se peti in šesti pritožbeni razlog v bistvu nanašata na obseg obveznosti preiskave, ki jo ima Komisija, ko poda presoje v zvezi z merilom zasebnega upnika, kot je odločilo Splošno sodišče pri preučitvi delov spornega sklepa v zvezi s stečajnim postopkom in postopkom davčne izvršbe.
59 Iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da mora Komisija pri presoji merila zasebnega upnika opraviti celovito presojo, pri kateri mora upoštevati vse upoštevne dokaze v zadevi, na podlagi katerih lahko ugotavlja, ali upravičeno podjetje od takega zasebnega upnika očitno ne bi prejelo primerljivih olajšav (glej v tem smislu sodbi z dne 24. januarja 2013, Frucona Košice/Komisija, C‑73/11 P, EU:C:2013:32, točka 73, in z dne 21. marca 2013, Komisija/Buczek Automotive, C‑405/11 P, neobjavljena, EU:C:2013:186, točka 47).
60 V zvezi s tem je treba na eni strani za bistveno šteti vsako informacijo, ki lahko nezanemarljivo vpliva na proces odločanja zasebnega upnika, ki ga je treba šteti za običajno previdnega in skrbnega, ki je v karseda podobnem položaju kot javni upnik in ki želi doseči poplačilo dolgovanih zneskov, ki mu jih dolguje dolžnik s finančnimi težavami (sodbi z dne 24. januarja 2013, Frucona Košice/Komisija, C‑73/11 P, EU:C:2013:32, točka 78, in z dne 21. marca 2013, Komisija/Buczek Automotive, C‑405/11 P, EU:C:2013:186, neobjavljena, točka 54).
61 Na drugi strani so za namene uporabe merila zasebnega upnika upoštevni le podatki, ki so na voljo, in predviden razvoj v času, ko je bila sprejeta ta odločba (glej v tem smislu sodbo z dne 5. junija 2012, Komisija/EDF, C‑124/10 P, EU:C:2012:318, točka 105).
62 Taka preučitev – s strani Komisije – tega, ali je določene ukrepe mogoče opredeliti kot državno pomoč, ker naj javni organi ne bi ravnali enako kot zasebni upnik, zahteva zapleteno gospodarsko presojo (sodbi z dne 24. januarja 2013, Frucona Košice/Komisija, C‑73/11 P, EU:C:2013:32, točka 74, in z dne 21. marca 2013, Komisija/Buczek Automotive, C‑405/11 P, neobjavljena, EU:C:2013:186, točka 48).
63 V zvezi s tem je treba spomniti, da v okviru nadzora, ki ga sodišča Evropske unije izvajajo nad zapletenimi gospodarskimi presojami Komisije na področju državnih pomoči, sodišče Unije s svojo gospodarsko presojo ne more nadomestiti presoje Komisije (sodbi z dne 24. januarja 2013, Frucona Košice/Komisija, C‑73/11 P, EU:C:2013:32, točka 75, in z dne 21. marca 2013, Komisija/Buczek Automotive, C‑405/11 P, neobjavljena, EU:C:2013:186, točka 49).
64 Sodišče Unije pa mora med drugim preveriti ne le vsebinsko pravilnost navajanih dokazov, njihovo zanesljivost in doslednost, ampak tudi, ali ti dokazi vsebujejo vse relevantne podatke, ki jih je treba upoštevati pri presoji zapletenega položaja, in ali se lahko z njimi utemeljijo iz njih izpeljane ugotovitve (sodbi z dne 24. januarja 2013, Frucona Košice/Komisija, C‑73/11 P, EU:C:2013:32, točka 76, in z dne 21. marca 2013, Komisija/Buczek Automotive, C‑405/11 P, neobjavljena, EU:C:2013:186, točka 50).
65 V tem primeru je treba preučiti, na prvem mestu, argumentacijo Komisije v okviru petega in šestega pritožbenega razloga, ki je usmerjena proti delu izpodbijane sodbe v zvezi s stečajnim postopkom.
66 V zvezi s tem je treba, prvič, zavrniti trditve Komisije glede tega, da bi bilo treba najprej določiti subjektivno stališče pristojnega javnega organa in nato primerjati odnos tega organa z odnosom hipotetičnega zasebnega upnika, saj je bilo to razmišljanje že izključeno v okviru presoje drugega in četrtega pritožbenega razloga, ker to razmišljanje temelji na napačni presoji merila zasebnega upnika.
67 Drugič, glede očitka Komisije Splošnemu sodišču, da ji je med drugim s tem, da ni omejilo njene obveznosti preverjanja dokazov, ki jih je imela na voljo, naložilo novo zahtevo, ki ji nalaga prekomerno breme, in sicer da mora raziskati vse „predstavljive“ dokaze in informacije, je treba ugotoviti, da argumentacija Komisije temelji na napačnem razumevanju izpodbijane sodbe.
68 V zvezi s tem je treba najprej navesti, da je Splošno sodišče med drugim v točkah od 134 do 137 izpodbijane sodbe navedlo, da je treba presojo merila zasebnega upnika izvesti glede na položaj, ki je najbližji položaju zadevnega javnega organa.
69 Dalje, Splošno sodišče je v točkah od 138 do 143 izpodbijane sodbe določilo načela, ki po njegovem mnenju urejajo dokazno breme Komisije, in je v tem okviru navedlo dokaze, ki si jih mora ta institucija po potrebi priskrbeti in upoštevati pri presoji, ter splošne omejitve njenih obveznosti preiskave, kot so bile določene s sodno prakso sodišč Unije.
70 V zvezi s tem je treba tudi spomniti, da mora sodišče Unije zakonitost odločbe na področju državnih pomoči presoditi glede na podatke, ki jih je Komisija imela na voljo, ko je to odločbo izdala (sodba z dne 2. septembra 2010, Komisija/Scott, C‑290/07 P, EU:C:2010:480, točka 91 in navedena sodna praksa).
71 Vendar informacije, ki bi jih Komisija „lahko imela na voljo“, vključujejo take informacije, ki se zdijo upoštevne pri presoji, ki jo je treba izvesti v skladu s sodno prakso, navedeno v točkah od 60 do 62 te sodbe, in ki bi jih lahko pridobila, če bi jih zahtevala v upravnem postopku.
72 Nazadnje, v točkah od 171 do 178 izpodbijane sodbe je Splošno sodišče opozorilo, da v skladu z njegovo sodno prakso Komisija nikakor nima splošne obveznosti, da pridobi pomoč zunanjih strokovnjakov, in je na tej podlagi zavrnilo trditve družbe Frucona Košice, da bi morala ta institucija pridobiti nove zunanje strokovnjake.
73 Točke od 180 do 213 in 235 izpodbijane sodbe, ki jim Komisija nasprotuje, kot je navedeno v točki 64 te sodbe, če se razumejo v tem pravnem okviru, na katerega opozarja Splošno sodišče, ne nalagajo novih zahtev, ki niso združljive s sodno prakso Sodišča.
74 Tako se ugotovitev dejanskega stanja iz točke 185 izpodbijane sodbe, da je Komisija določila likvidacijske količnike na podlagi elementov iz spisa upravnega postopka, da ni izvedla metodološke ali ekonomske analize ter da ni zahtevala dodatnih informacij za preverjanje in utemeljitev ugotovitev, do katerih je prišla na podlagi teh dokazov, ne bi smela razumeti, kot da vsebuje zahtevo, ki bi presegla zahteve, ki se zahtevajo v skladu z načeli, na katera je Splošno sodišče opozorilo v točkah od 138 do 143 izpodbijane sodbe, ali ki bi bila nezdružljiva s tistimi, navedenimi v točkah 59 in 60 te sodbe.
75 Presoja dejanskega stanja, ki jo je Splošno sodišče navedlo v točkah 186, 196, 200 in 201 izpodbijane sodbe ter v skladu s katero elementi iz spisa iz upravnega postopka niso pravno zadostno utemeljili presoj likvidacijskih količnikov, ki jih je opravila Komisija, in bi zato Komisija morala za utemeljitev svojih ugotovitev pridobiti dodatne informacije, nikakor ne presega mej sodnega nadzora očitne napake pri presoji, ki jo mora opraviti Splošno sodišče na podlagi sodne prakse, navedene v točki 63 te sodbe, in je tudi ne bi smeli obravnavati, kot da vsebuje zahtevo, ki bi bila nezdružljiva z načeli, navedenimi v točkah 59 in 60 te sodbe.
76 Ker je Splošno sodišče v točki 186 izpodbijane sodbe odločilo, da bi morale biti z elementi iz spisa iz upravnega postopka podprte ugotovitve Komisije ne le pravno zadostno, ampak tudi nedvoumno, zadošča navesti, da iz točk od 187 do 201 izpodbijane sodbe izhaja, da Splošno sodišče nikakor ni izvedlo presoje glede te zahteve in se nanjo ne sklicuje v preudarkih iz točk 196, 200, 201 in 235 izpodbijane sodbe.
77 Kakor je navedel generalni pravobranilec v točkah 125 in 131 sklepnih predlogov, je namreč Splošno sodišče v točkah od 191 do 195, 198 in 199 izpodbijane sodbe le navedlo notranja protislovja spornega sklepa in ugotovilo dejansko stanje, v skladu s katerim se z nobenim elementom iz upravnega spisa ne morejo pojasniti likvidacijski količniki, ki jih je uporabila Komisija.
78 Zato v nasprotju s tem, kar trdi Komisija, Splošno sodišče ni uporabilo napačnega pravnega merila. Iz tega izhaja, da je treba trditve Komisije zavrniti kot deloma brezpredmetne in kot deloma neutemeljene.
79 Na drugem mestu, ker Komisija trdi, da je napačna uporaba prava, ki jo je ugotovila, vplivala tudi na presojo Splošnega sodišča v zvezi s trajanjem stečajnega postopka iz točk od 223 do 235 izpodbijane sodbe in na presojo v zvezi s postopkom davčne izvršbe iz točk od 277 do 284 te sodbe, zadošča ugotoviti, da ker na podlagi presoje trditev Komisije ni bila ugotovljena napačna uporaba prava, te trditve niso utemeljene.
80 Poleg tega je v točkah 279, 282 in 283 izpodbijane sodbe Splošno sodišče ugotovilo, da se Komisija, prvič, ni informirala o tem, koliko časa naj bi trajal postopek davčne izvršbe, drugič, ni upoštevala, da bi bil ta postopek lahko prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka, in tretjič, se ni informirala glede stroškov, ki lahko nastanejo v tem postopku.
81 Take ugotovitve, kakor se nanašajo na informacije, ki jih običajno previden in skrben zasebni upnik v položaju, primerljivem položaju lokalnega davčnega organa, ni mogel a priori ne upoštevati, same po sebi lahko upravičijo odločitev Splošnega sodišča, da Komisija ni upoštevala vseh upoštevnih elementov (glej v tem smislu sodbo z dne 24. januarja 2013, Frucona Košice/Komisija, C‑73/11 P, EU:C:2013:32, točke 77, 78 in 81).
82 Poleg tega iz točk od 69 do 84 te sodbe izhaja, da v nasprotju s tem, kar trdi Komisija, iz izpodbijane sodbe izhaja, da je Splošno sodišče pravno dovolj pojasnilo, prvič, obseg obveznosti preiskave, ki jo ima Komisija, in drugič, vrsto dodatnih dokazov, ki bi jih morala ta institucija zahtevati.
83 Iz tega izhaja, da je treba peti in šesti pritožbeni razlog zavrniti kot neutemeljena.
84 Ker je treba vse pritožbene razloge, ki jih je Komisija navedla v tej pritožbi, zavrniti, je treba to pritožbo v celoti zavrniti.
Stroški
85 Člen 184(2) Poslovnika Sodišča določa, da če pritožba ni utemeljena, o stroških odloči Sodišče.
86 V skladu s členom 138(1) navedenega poslovnika, ki se uporablja za pritožbeni postopek na podlagi člena 184(1) istega poslovnika, se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.
87 Ker Komisija s svojimi predlogi ni uspela in je družba Frucona Košice predlagala, naj se ji naloži plačilo stroškov, ji je treba naložiti plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:
1. Pritožba se zavrne.
2. Evropski komisiji se naloži plačilo stroškov.
Podpisi