SKLEP SPLOŠNEGA SODIŠČA (sedmi senat)
z dne 21. septembra 2011(*)
„Ničnostna tožba – REACH – Opredelitev borove kisline in brezvodnega dinatrijevega tetraborata kot snovi, ki vzbujata veliko zaskrbljenost – Neobstoj neposrednega zadevanja – Nedopustnost“
V zadevi T‑343/10,
Etimine SA, s sedežem v Bettembourgu (Luksemburg),
AB Etiproducts Oy, s sedežem v Espooju (Finska),
ki ju zastopata C. Mereu in K. Van Maldegem, odvetnika,
tožeči stranki,
proti
Evropski agenciji za kemikalije (ECHA), ki jo zastopajo M. Heikkilä, zastopnica, in W. Broere, zastopnik, skupaj z J. Stuyckom in A.‑M. Vandrommom, odvetnikoma,
tožena stranka,
ob intervenciji
Evropske komisije, ki jo zastopajo P. Oliver in E. Manhaeve, zastopnika, skupaj s K. Sawyer, barrister,
intervenientka,
zaradi predloga za razglasitev ničnosti odločbe ECHA, objavljene 18. junija 2010, s katero sta bila borova kislina (št. ES 233-139-2) in brezvodni dinatrijev tetraborat (št. ES 215-540-4) identificirana kot snovi, ki izpolnjujeta merila iz člena 57 Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, str. 1), in vključeni na seznam tistih snovi, ki bodo morda vključene v Prilogo XIV k navedeni uredbi v skladu s členom 59 te uredbe,
SPLOŠNO SODIŠČE (sedmi senat),
v sestavi A. Dittrich (poročevalec), predsednik, I. Wiszniewska-Białecka, sodnica, in M. Prek, sodnik,
sodni tajnik: E. Coulon,
sprejema naslednji
Sklep
Dejansko stanje
1 Prva tožeča stranka, družba Etimine SA, je družba luksemburškega prava. Druga tožeča stranka, družba AB Etiproducts Oy, je družba finskega prava. Tožeči stranki v Evropsko unijo uvažata in v njej prodajata borovo kislino (št. ES 233-139-2) in brezvodni dinatrijev tetraborat (št. ES 215-540-4) (v nadaljevanju skupaj: borati), ki ju dobavlja matična družba, ki je družba turškega prava.
2 Borati se uporabljajo predvsem za steklo in izolacijska steklena vlakna. Uporabljajo se tudi za detergente in čistilna sredstva ter za pripravke za zaščito lesa.
3 Borati so bili vključeni v Prilogo I k Direktivi Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (UL 196, str. 1) z Direktivo Komisije 2008/58/ES z dne 21. avgusta 2008 o trideseti spremembi Direktive 67/548 (UL L 246, str. 1), ki je začela veljati 5. oktobra 2008. S to vključitvijo so bili razvrščeni med snovi, strupene za razmnoževanje, iz kategorije 2.
4 Ko je 20. januarja 2009 začela veljati Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, str. 1), je bila Priloga I k Direktivi 67/548 razveljavljena, njena vsebina v različici, ki je veljala pred spremembo, izvedeno z Direktivo 2008/58, pa je bila prenesena v Prilogo VI, del 3, k Uredbi št. 1272/2008. V zadnjenavedeni prilogi borati torej niso bili omenjeni, ko je začela veljati Uredba št. 1272/2008.
5 Z začetkom veljavnosti Uredbe Komisije (ES) št. 790/2009 z dne 10. avgusta 2009 o spremembi Uredbe št. 1272/2008 z namenom njene prilagoditve tehničnemu in znanstvenemu napredku (UL L 235, str. 1) 25. septembra 2009 je bila razvrstitev boratov med snovi, strupene za razmnoževanje, iz kategorije 2, povzeta v Prilogi VI, del 3, k Uredbi št. 1272/2008. V skladu s členom 2(2) in (3) Uredbe št. 790/2009 se ta razvrstitev uporablja od 1. decembra 2010, vendar se je lahko uporabljala pred tem datumom.
6 Zvezna republika Nemčija in Republika Slovenija sta 8. marca 2010 Evropski agenciji za kemikalije (ECHA) poslali dokumentacijo, ki sta jo pripravili v zvezi z identifikacijo borove kisline kot snovi, ki izpolnjuje merila iz člena 57(c) Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, str. 1), kakor je bila pozneje spremenjena z Uredbo št. 1272/2008, in v kateri sta se sklicevali na razvrstitev borove kisline med snovi, strupene za razmnoževanje, iz kategorije 2 v Prilogi VI, del 3, k Uredbi št. 1272/2008.
7 Kraljevina Danska je isti dan ECHA poslala dokumentacijo, ki jo je pripravila v zvezi z identifikacijo brezvodnega dinatrijevega tetraborata kot snovi, ki izpolnjuje merila iz člena 57(c) Uredbe št. 1907/2006, in v kateri se je sklicevala na razvrstitev brezvodnega dinatrijevega tetraborata med snovi, strupene za razmnoževanje, iz kategorije 2 v Prilogi VI, del 3, k Uredbi št. 1272/2008.
8 ECHA je nato na svojem spletnem mestu objavila obvestili, v katerih je zainteresirane strani pozvala k predložitvi pripomb o dokumentaciji, pripravljeni v zvezi z borati. Potem ko je ECHA prejela pripombe o zadevni dokumentaciji, zlasti od Evropskega združenja za borate, katerega članici sta tožeči stranki, in prve tožeče stranke, je to dokumentacijo poslala odboru držav članic. Ta odbor je 9. junija 2010 sprejel soglasni dogovor o identifikaciji boratov kot snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost in izpolnjujejo merila iz člena 57(c) Uredbe št. 1907/2006.
9 Seznam snovi, ki bodo morda vključene v Prilogo XIV k Uredbi št. 1907/2006 (v nadaljevanju: seznam snovi kandidatk), ki je vključeval borate, je bil 18. junija 2010 objavljen na spletnem mestu ECHA.
Postopek in predlogi strank
10 Tožeči stranki sta 18. avgusta 2010 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložili tožbo za razglasitev ničnosti odločbe ECHA, objavljene 18. junija 2010, s katero so bili borati identificirani kot snovi, ki izpolnjujejo merila iz člena 57 Uredbe št. 1907/2006, in vključeni na seznam snovi kandidatk v skladu s členom 59 navedene uredbe (v nadaljevanju: izpodbijana odločba).
11 Evropska komisija je vložila predlog za intervencijo v podporo predlogom ECHA v tem postopku, ki je bil v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vpisan 10. decembra 2010. Predsednik sedmega senata Splošnega sodišča je po zaslišanju glavnih strank s sklepom z dne 12. januarja 2011 ugodil temu predlogu.
12 ECHA je z ločeno vlogo, ki jo je sodno tajništvo Splošnega sodišča prejelo 14. decembra 2010, podala ugovor nedopustnosti na podlagi člena 114(1) Poslovnika Splošnega sodišča. Tožeči stranki sta stališča do ugovora nedopustnosti vložili 31. januarja 2011.
13 Komisija se je z vlogo, ki jo je sodno tajništvo Splošnega sodišča prejelo 18. februarja 2011, odpovedala vložitvi intervencijske vloge, omejene na dopustnost.
14 Tožeči stranki Splošnemu sodišču v tožbi predlagata, naj:
– tožbo razglasi za dopustno in utemeljeno;
– razglasi ničnost izpodbijane odločbe;
– ugotovi nezakonitost Uredbe št. 790/2009 v delu, v katerem se nanaša na borate;
– ECHA naloži plačilo stroškov.
15 ECHA v ugovoru nedopustnosti Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo razglasi za nedopustno;
– tožečima strankama naloži plačilo stroškov.
16 Tožeči stranki v stališčih do ugovora nedopustnosti Splošnemu sodišču predlagata, naj zavrne ugovor nedopustnosti ali začne vsebinsko obravnavo pred odločanjem o tem ugovoru.
Pravo
17 Splošno sodišče lahko v skladu s členom 114(1) in (4) Poslovnika, če stranka to predlaga, odloči o ugovoru nedopustnosti, ne da bi odločalo o zadevi po temelju. V skladu z odstavkom 3 tega člena se ta predlog obravnava ustno, razen če Splošno sodišče ne odloči drugače. Splošno sodišče meni, da ima v obravnavanem primeru dovolj informacij iz dokumentov v spisu in da ni treba začeti ustnega postopka.
18 ECHA v podporo predlogom podaja dva ugovora nedopustnosti, ki se nanašata na neobstoj neposrednega zadevanja tožečih strank in na dejstvo, da ju izpodbijana odločba, ki ni predpis v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU, ne zadeva posamično.
19 Zdi se primerno najprej preučiti ugovor nedopustnosti, ki se nanaša na neobstoj neposrednega zadevanja tožečih strank.
20 V skladu s členom 263, četrti odstavek, PDEU lahko fizične ali pravne osebe pod pogoji iz prvega in drugega odstavka vložijo tožbe zoper nanje naslovljene akte ali zoper akte, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo, in zoper predpise, ki se nanje neposredno nanašajo, a ne potrebujejo izvedbenih ukrepov.
21 V obravnavani zadevi ni sporno, da izpodbijana odločba ni bila naslovljena na tožeči stranki, ki torej nista naslovnici tega akta. V tem primeru lahko tožeči stranki v skladu s členom 263, četrti odstavek, PDEU vložita ničnostno tožbo zoper navedeni akt le, če ju ta neposredno zadeva.
22 V zvezi z neposrednim zadevanjem iz ustaljene sodne prakse izhaja, da ta pogoj zahteva, prvič, da ima sporni ukrep neposredne učinke na pravni položaj posameznika, in, drugič, da naslovnikom tega ukrepa, ki so zadolženi za njegovo izvedbo, ne dopušča nobene diskrecijske pravice, saj je ta izvedba samodejna in temelji izključno na ureditvi Unije brez uporabe drugih vmesnih pravil (sodbe Sodišča z dne 5. maja 1998 v zadevi Dreyfus proti Komisiji, C‑386/96 P, Recueil, str. I‑2309, točka 43; z dne 29. junija 2004 v zadevi Front national proti Parlamentu, C‑486/01 P, ZOdl., str. I‑6289, točka 34, in z dne 10. septembra 2009 v združenih zadevah Komisija proti Ente per le Ville vesuviane in Ente per le Ville vesuviane proti Komisiji, C‑445/07 P in C‑455/07 P, ZOdl., str. I‑7993, točka 45).
23 Prvič, glede trditve tožečih strank, da ju izpodbijana odločba neposredno zadeva, ker naj bi na njun pravni položaj vplival člen 31(9)(a) Uredbe št. 1907/2006, je treba opozoriti, da je namen te določbe posodobitev varnostnega lista, katerega priprava je določena v odstavku 1 tega člena. V skladu s členom 31(1)(a) Uredbe št. 1907/2006 dobavitelj snovi dostavi prejemniku te snovi varnostni list, kadar snov izpolnjuje merila za razvrstitev kot nevarna v skladu z Direktivo 67/548. Člen 31(9)(a) te uredbe v zvezi s tem določa, da dobavitelji posodobijo varnostni list, takoj ko so na voljo nove informacije, ki lahko vplivajo na ukrepe za obvladovanje tveganja, ali nove informacije o nevarnostih.
24 Preučiti je torej treba, ali je identifikacija boratov kot snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, po postopku iz člena 59 Uredbe št. 1907/2006 v izpodbijani odločbi nova informacija v smislu člena 31(9)(a) Uredbe št. 1907/2006, zaradi katere lahko nastane obveznost iz te določbe, in sicer posodobitev varnostnega lista, tako da ima izpodbijana odločba neposredne učinke na pravni položaj tožečih strank.
25 Člen 31(1) Uredbe št. 1907/2006 določa, da mora biti varnostni list izpolnjen v skladu s Prilogo II k tej uredbi. V skladu s to prilogo, ki vsebuje navodila za pripravo varnostnih listov, morajo ti listi zagotavljati mehanizem za prenos ustreznih varnostnih informacij o razvrščenih snoveh vzdolž dobavne verige do neposrednih nadaljnjih uporabnikov. Namen te priloge je zagotoviti skladnost in natančnost vsebine vsake obvezne postavke, naštete v členu 31(6) Uredbe št. 1907/2006, tako da tako izpolnjeni varnostni listi uporabnikom omogočajo, da sprejmejo potrebne ukrepe na področju varovanja zdravja ljudi in varnosti na delovnem mestu ter varovanja okolja.
26 Po mnenju tožečih strank identifikacija boratov kot snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, po postopku iz člena 59 Uredbe št. 1907/2006 pomeni novo informacijo v zvezi s postavkama 2 (ugotovitve o nevarnih lastnostih) in 15 (zakonsko predpisane informacije) iz člena 31(6) navedene uredbe.
27 V postavki 2 (ugotovitve o nevarnih lastnostih) mora biti v skladu s Prilogo II, točka 2, k Uredbi št. 1907/2006 navedena razvrstitev snovi, ki izhaja iz uporabe pravil o razvrščanju v Direktivi 67/548. Glavne nevarnosti, ki jih snov pomeni za človeka in okolje, morajo biti navedene jasno in jedrnato.
28 V obravnavani zadevi identifikacija boratov kot snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, po postopku iz člena 59 Uredbe št. 1907/2006 ne zadeva razvrstitve teh snovi v skladu z Direktivo 67/548. Ta identifikacija je bila opravljena z obrazložitvijo, da borati v skladu s členom 57(c) Uredbe št. 1907/2006 izpolnjujejo merila za razvrstitev med snovi, strupene za razmnoževanje, iz kategorije 2 v skladu z Direktivo 67/548. Vendar je bilo dejstvo, da borati izpolnjujejo ta merila, dokazano že v Prilogi I k Direktivi 67/548, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2008/58, in nato v Prilogi VI, del 3, k Uredbi št. 1272/2008, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 790/2009 (glej točke od 3 do 5 zgoraj). V skladu s členom 59(3) Uredbe št. 1907/2006 so se zadevne države članice v dokumentaciji, ki so jo poslale ECHA 8. marca 2010, sklicevale na vnos boratov v Prilogo VI, del 3, k Uredbi št. 1272/2008 (glej točki 6 in 7 zgoraj).
29 Res je, da za tožeči stranki ob objavi izpodbijane odločbe, to je 18. junija 2010, ni veljala obveznost razvrstitve boratov. Z začetkom veljavnosti Uredbe št. 1272/2008 20. januarja 2009 je bila namreč Priloga I k Direktivi 67/548, ki je vključevala borate, razveljavljena, obveznost razvrstitve boratov v skladu z usklajenimi razvrstitvami, opredeljenimi v Prilogi VI, del 3, k Uredbi št. 1272/2008, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 790/2009, pa se ni uporabljala, ker je bil v členu 2(2) Uredbe št. 790/2009 kot začetek veljavnosti določen 1. december 2010.
30 Vendar so bile nevarne lastnosti, ki so pripeljale do razvrstitve boratov, pravno zadostno opredeljene ob objavi izpodbijane odločbe. Po eni strani je bilo vsem zainteresiranim stranem očitno, da te nevarne lastnosti niso izginile samo zaradi črtanja Priloge I k Direktivi 67/548, katere vsebina je bila prenesena v Prilogo VI, del 3, k Uredbi št. 1272/2008. Po drugi strani je bila z začetkom veljavnosti Uredbe št. 790/2009 25. septembra 2009 razvrstitev boratov med snovi, strupene za razmnoževanje, iz kategorije 2, povzeta v Prilogi VI, del 3, k Uredbi št. 1272/2008. Zaradi dejstvo, da se te razvrstitve ne bi smele obvezno uporabljati pred 1. decembrom 2010, ni vprašljiv pravni obstoj ugotovitve, da so bila merila za razvrstitev izpolnjena od začetka veljavnosti Uredbe št. 790/2009. S členom 2(2) Uredbe št. 790/2009 so pravne obveznosti, ki izhajajo iz teh razvrstitev na podlagi Uredbe št. 1272/2008, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 790/2009, le odložene do 1. decembra 2010. To ugotovitev potrjuje dejstvo, da iz člena 2(3) Uredbe št. 790/2009 izhaja, da so se lahko usklajene razvrstitve iz Priloge VI, del 3, k Uredbi št. 1272/2008, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 790/2009, uporabljale pred 1. decembrom 2010.
31 Iz tega sledi, da identifikacija boratov kot snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, ni vsebovala nove informacije o nevarnih lastnostih teh snovi, temveč je bila rezultat postopka identifikacije iz člena 59 Uredbe št. 1907/2006. Izpodbijana odločba torej ni vsebovala nobene nove informacije o ugotovitvah o nevarnih lastnostih v smislu postavke 2 iz člena 31(6) Uredbe št. 1907/2006.
32 V zvezi s postavko 15 (zakonsko predpisane informacije) iz člena 31(6) Uredbe št. 1907/2006 je treba opozoriti, da v skladu s točko 15 Priloge II k navedeni uredbi, če je snov, ki jo zajema varnostni list, predmet posebnih določb v zvezi z zaščito ljudi in okolja na ravni Unije (npr. avtorizacije v skladu z Naslovom VII ali omejitve iz Naslova VIII), se te določbe, kolikor je to mogoče, navedejo.
33 Prvič, v zvezi s tem je treba ugotoviti, da čeprav je res, da lahko zaradi identifikacije snovi kot snovi, ki vzbuja veliko zaskrbljenost, po postopku iz člena 59 Uredbe št. 1907/2006 nastanejo obveznosti sporočanja gospodarskim subjektom, to ne povzroči, da za zadevno snov začne veljati posebna ureditev, tako da bi bila predmet posebnih določb. Nasprotno, navedena identifikacija ne vpliva na dajanje snovi v promet in njeno uporabo.
34 Drugič, glede postopka avtorizacije iz Naslova VII Uredbe št. 1907/2006 in omejitve, določene na podlagi Naslova VIII te uredbe, so v Prilogi II, točka 15, k tej uredbi kot edini primeri, za katere velja ta določba, navedene dodeljene avtorizacije in omejitve. Ker se identifikacija snovi kot snovi, ki vzbuja veliko zaskrbljenost, po postopku iz člena 59 Uredbe št. 1907/2006 ne nanaša na omejitve, določene na podlagi Naslova VIII navedene uredbe, temveč je del postopka avtorizacije iz Naslova VII te uredbe, omemba omejitev v točki 15 Priloge II k Uredbi št. 1907/2006 torej ne podpira dejstva, da navedena identifikacija spada v postavko 15 iz člena 31(6) navedene uredbe.
35 V zvezi z dodeljenimi avtorizacijami iz Naslova VII navedene uredbe izhaja, da so to avtorizacije, ki se dodelijo v skladu s členom 60 navedene uredbe in so del poznejše faze postopka avtorizacije (členi od 60 do 64 navedene uredbe). Vloge za te avtorizacije se lahko predložijo ECHA v skladu s členom 62(1) te uredbe za eno ali več uporab snovi, katere dajanje v promet je prepovedano zaradi njene vključitve v Prilogo XIV k navedeni uredbi. Vendar je treba ugotoviti, da zakonodajalec, v zvezi s postopkom avtorizacije iz Naslova VII Uredbe št. 1907/2006, identifikacije snovi kot snovi, ki vzbuja veliko zaskrbljenost, po postopku iz člena 59 te uredbe ni izrecno omenil v Prilogi II, točka 15, k navedeni uredbi. Čeprav je res, da so avtorizacije, dodeljene na podlagi Naslova VII te uredbe, navedene le kot primer, ostaja dejstvo, da se samo ta omemba nanaša na postopek avtorizacije na podlagi Naslova VII Uredbe št. 1907/2006. Čeprav ni izključeno, da se na postavko 15 varnostnega lista nanašajo druge posebne določbe na področju zaščite ljudi in okolja na ravni Unije, glede postopka avtorizacije iz Naslova VII Uredbe št. 1907/2006, ta premislek podpira tudi dejstvo, da v to postavko spadajo le avtorizacije. Ta sklep je potrjen s tem, da je v členu 31(9)(b) navedene uredbe določeno, da je treba varnostni list posodobiti po izdaji avtorizacije ali njeni zavrnitvi.
36 Iz tega sledi, da snov zaradi identifikacije kot snovi, ki vzbuja veliko zaskrbljenost, po postopku iz člena 59 Uredbe št. 1907/2006 ni predmet posebnih določb na področju zaščite ljudi in okolja na ravni Unije v smislu Priloge II, točka 15, k navedeni uredbi.
37 Glede na zgoraj navedeno identifikacija boratov kot snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, po postopku iz člena 59 Uredbe št. 1907/2006 ni pomenila nove informacije, ki lahko vpliva na ukrepe za obvladovanje tveganja, ali nove informacije o nevarnostih v smislu člena 31(9)(a) Uredbe št. 1907/2006, tako da tožečima strankama ni bilo treba posodobiti varnostnega lista. Zato izpodbijana odločba na podlagi obveznosti iz te določbe nima neposrednih učinkov na pravni položaj tožečih strank.
38 Drugič, glede trditve tožečih strank, da ju izpodbijana odločba neposredno zadeva, ker naj bi na njun pravni položaj vplival člen 34(a) Uredbe št. 1907/2006, je treba opozoriti, da mora v skladu s tem členom vsak udeleženec dobavne verige snovi naslednjemu udeležencu ali distributerju, ki je v dobavni verigi na višji stopnji, sporočiti nove informacije o nevarnih lastnostih, ne glede na zadevne uporabe.
39 Prvič, v zvezi s tem je treba ugotoviti, da v nasprotju s trditvami tožečih strank ta določba ne ustvarja obveznosti sporočanja za tožeči stranki v odnosu do njunih strank. Člen 34(a) Uredbe št. 1907/2006 se namreč nanaša na obveznost sporočanja udeležencem ali distributerjem, ki so v dobavni verigi na višji stopnji, ne na nižji. Drugič, ker identifikacija boratov kot snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, v izpodbijani odločbi ni vsebovala novih informacij o nevarnih lastnostih teh snovi (glej točke od 27 do 31 zgoraj), obveznosti sporočanja iz člena 34(a) Uredbe št. 1907/2006 niso veljale za tožeči stranki. Iz tega sledi, da izpodbijana odločba na podlagi obveznosti iz te določbe prav tako nima neposrednih učinkov na pravni položaj tožečih strank.
40 Tretjič, glede trditve tožečih strank, da morajo biti potrošniki na nižji stopnji dobavne verige glede na kazenske sankcije, ki jih države članice nalagajo ob kršitvah obveznosti, določenih z Uredbo št. 1907/2006, obveščeni o identifikaciji, s pomočjo katere se lahko seznanijo s svojimi obveznostmi, ki izhajajo iz členov 7(2) in 33 te uredbe, ni sporno, da te določbe ne zadevajo tožečih strank, ker nimata niti statusa proizvajalca ali uvoznika izdelka niti statusa dobavitelja izdelka, kot so opredeljeni v členu 3(4), (11) in (33) navedene uredbe. Obveznosti iz členov 7(2) in 33 navedene uredbe torej izrecno zadevajo le stranke tožečih strank, če so te proizvajalci oziroma uvozniki izdelka ali dobavitelji izdelka. Res je, da je v uvodni izjavi 18 in členu 1 Uredbe št. 1907/2006 poudarjeno, da so za obvladovanje tveganja snovi odgovorni proizvajalci, uvozniki in nadaljnji uporabniki snovi. Vendar je v Uredbi št. 1907/2006 določen podroben sistem obveznosti, ki ga ni mogoče razširiti z uporabo splošnih premislekov v navedenih določbah.
41 Četrtič, glede trditve tožečih strank, da ju izpodbijana odločba neposredno zadeva, ker naj bi učinkovala na njun stvarni položaj, je treba opozoriti, da samo to, da lahko akt vpliva na stvarni položaj tožeče stranke, ne zadostuje za sklepanje, da jo neposredno zadeva. Le obstoj posebnih okoliščin bi lahko posamezniku, ki trdi, da akt vpliva na njegov položaj na trgu, omogočil, da sproži postopek na podlagi člena 263, četrti odstavek, PDEU (sodba Sodišča z dne 10. decembra 1969 v združenih zadevah Eridania in drugi proti Komisiji, 10/68 in 18/68, Recueil, str. 459, točka 7, in sklep Splošnega sodišča z dne 18. februarja 1998 v zadevi Comité d’entreprise de la Société française de production in drugi proti Komisiji, T‑189/97, Recueil, str. II‑335, točka 48). Ker sta tožeči stranki v obravnavani zadevi trdili le, da bodo njune stranke nerade še naprej kupovale proizvode, navedene na seznamu snovi kandidatk, nista dokazali obstoja takih posebnih okoliščin.
42 Ob upoštevanju zgornjega je treba ugotoviti, da izpodbijana odločba nima neposrednih učinkov na pravni položaj tožečih strank. Ker prvo merilo neposrednega zadevanja ni izpolnjeno, izpodbijana odločba tožečih strank ne zadeva neposredno.
43 Zato je treba ugoditi temu ugovoru nedopustnosti in tožbo zavreči kot nedopustno, ne da bi bilo treba preučiti drugi ugovor nedopustnosti, ki ga je vložila ECHA.
Stroški
44 V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Poleg tega v skladu z odstavkom 4 tega člena institucije, ki se kot intervenientke udeležijo postopka, nosijo svoje stroške.
45 Tožeči stranki nista uspeli, zato se jima v skladu s predlogi ECHA naloži plačilo njunih stroškov in stroškov te agencije. Komisija nosi svoje stroške.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (sedmi senat)
sklenilo:
1. Tožba se zavrže kot nedopustna.
2. Etimine SA in AB Etiproducts Oy nosita svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Evropska agencija za kemikalije (ECHA).
3. Komisija nosi svoje stroške.
V Luxembourgu, 21. septembra 2011.
E. Coulon A. Dittrich