Združeni zadevi T‑339/10 in T‑532/10

Cosepuri Soc. Coop. pA

proti

Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA)

„Javna naročila storitev – Postopek javnega razpisa – Prevozne storitve v Italiji in Evropi – Zavrnitev ponudbe ponudnika – Odločba o oddaji javnega naročila drugemu ponudniku – Nepogodbena odgovornost – Dostop do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Ponudba izbranega ponudnika – Zavrnitev dostopa – Izjema v zvezi z varstvom poslovnih interesov tretje osebe“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 29. januarja 2013

1.      Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Akti, ki spreminjajo pravni položaj tožeče stranke – Pogodba, sklenjena med Evropsko agencijo za varnost hrane in ponudnikom, izbranim na podlagi postopka javnega razpisa – Neobstoj zavezujočega pravnega učinka na tožečo stranko – Nedopustnost

(člen 263 PDEU)

2.      Ničnostna tožba – Sodba o razglasitvi ničnosti – Učinki – Obveznost sprejetja izvedbenih ukrepov

(člen 266 PDEU)

3.      Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve – Kratek povzetek navedenih razlogov – Neobstoj pojasnil v izpodbijanih aktih – Nedopustnost

(Statut Sodišča, člena 21 in 53, prvi odstavek; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1))

4.      Javna naročila Evropske unije – Postopek javnega razpisa – Izpodbijanje zakonitosti specifikacij in zavrnitve dostopa do ponudb ponudnikov – Spoštovanje načela preglednosti – Združljivost z načelom zaupnosti ponudb

(člen 277 PDEU; Uredba Sveta št. 1605/2002, člena 89(1) in 99; Uredba Komisije št. 2342/2002, člen 148)

5.      Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločitev o neizbiri ponudbe v postopku oddaje javnega naročila storitev – Elementi, ki jih je treba sporočiti – Nerazkritje cene, ki jo je ponudil izbrani ponudnik – Dopustnost

(člen 296 PDEU; Uredba Sveta št. 1605/2002, člen 100(2); Uredba Komisije št. 2342/2002, člen 149)

6.      Javna naročila Evropske unije – Oddaja naročila na podlagi javnega razpisa – Diskrecijska pravica institucij – Sodni nadzor – Meje

7.      Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Nezakonitost – Škoda – Vzročna zveza – Kumulativni pogoji – Neizpolnitev enega od pogojev – Zavrnitev tožbe v celoti

(člen 340, drugi odstavek PDEU)

8.      Ničnostna tožba – Pristojnost sodišča Unije – Predlog za izdajo odredbe, naslovljene na institucijo – Nedopustnost

(člen 264 PDEU)

9.      Javna naročila Evropske unije – Postopek javnega razpisa – Odločitev o neizbiri ponudbe – Prošnja za posredovanje prepisa poročila o oceni in pogodbe, sklenjene s ponudnikom – Uporaba Uredbe št. 1049/2001 o dostopu do dokumentov

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001; Uredba Sveta št. 1605/2002, člen 100(2))

10.    Institucije Evropske Unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo poslovnih interesov – zavrnitev dostopa – Obveznost obrazložitve – Obseg

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4)

11.    Javna naročila Evropske unije – Postopek javnega razpisa – Odločitev o neizbiri ponudbe – Prošnja za dostop do ponudbe izbranega ponudnika – Uporaba Uredbe št. 1049/2001 o dostopu do dokumentov – Zavrnitev dostopa – Izjema zaradi varstva poslovnih interesov izbranega ponudnika – Dopustnost – Združljivost z Uredbo št. 1605/2002

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4; Uredba Sveta št. 1605/2002, člen 100(2))

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 26.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 26 in 77.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 28.)

4.      Tožeča stranka lahko v okviru ničnostne tožbe zoper postopek oddaje javnega naročila Unije dodatno upravičeno izpodbija zakonitost specifikacij. Ena od točk specifikacij, ki določa, da je postopek ocenjevanja ponudb tajen, na eni strani ustreza zahtevam varovanja zaupnosti ponudb, na drugi strani pa v bistvu služi preprečevanju stikov med naročnikom in ponudniki. Načelo preglednosti, izraženo v členu 89(1) Uredbe št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, je treba uskladiti s temi zahtevami.

To načelo mora biti vsekakor usklajeno z varstvom javnega interesa, zakonitih poslovnih interesov javnih ali zasebnih podjetij in lojalne konkurence, kar upravičuje možnost, določeno v členu 100(2), drugi pododstavek, te uredbe, da se opusti posredovanje nekaterih elementov neizbranemu ponudniku, kadar je taka opustitev nujna za zagotavljanje upoštevanja teh zahtev. Ta določba v nobenem primeru ne določa razkritja celotne ponudbe izbranega ponudnika.

(Glej točke 32, 33 in 49.)

5.      Iz člena 100(2) Uredbe št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, in člena 149 Uredbe št. 2342/2002 o določitvi podrobnih pravil njenega izvajanja izhaja, da naročnik izpolni svojo obveznost obrazložitve, če najprej vsakega zavrnjenega ponudnika nemudoma obvesti o razlogih za zavrnitev njegove ponudbe in nato ponudnike, ki so predložili sprejemljivo ponudbo in poslali izrecno zahtevo, v roku petnajstih koledarskih dni od prejema pisne zahteve obvesti o značilnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe ter imenu ponudnika, ki mu je bilo naročilo oddano.

Tako ravnanje je v skladu s ciljem obveznosti obrazložitve iz člena 296 PDEU, v skladu s katerim je treba jasno in nedvoumno navesti razloge institucije, ki je akt izdala, tako da se lahko zainteresirane stranke seznanijo z utemeljitvijo sprejetih ukrepov, da bi lahko uveljavljale svoje pravice, in da lahko sodišče izvede nadzor. Poleg tega je treba zahtevo po obrazložitvi presojati glede na okoliščine primera, zlasti vsebino akta, naravo navedenih razlogov in interes za pojasnila, ki ga lahko imajo osebe, ki jih akt neposredno in posamično zadeva.

Šteti je treba, da je obveznost obrazložitve izpolnjena, če je institucija v obrazložitev odločitve o neizbiri ponudbe v okviru postopka oddaje javnega naročila sporočila razloge za zavrnitev ponudbe, značilnosti in prednosti ponudbe izbranega ponudnika in njegovo ime ter ji posredovala prepis poročila o oceni in prepis pogodbe, sklenjene z izbranim ponudnikom. Če cena, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, ni bila sporočena, pa to, nasprotno, ne more pomeniti kršitve navedene obveznosti, kadar je imela tožeča stranka možnost seznaniti se z njo.

(Glej točke od 42 do 45, 47 in 48.)

6.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 54.)

7.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 68 do 70.)

8.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 77.)

9.      Tudi ob predpostavki, da člen 100(2) Uredbe št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, vsebuje posebno pravilo s področja dostopa do dokumentov, imata ta uredba in Uredba št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije različne cilje in ne vsebujeta nobenih izrecnih določb v zvezi s prevlado ene nad drugo. Zato je treba zagotoviti, da je uporaba obeh uredb združljiva, in tako omogočiti dosledno uporabo.

(Glej točko 85.)

10.    Kadar zadevna institucija odloči, da se zavrne dostop do dokumenta, katerega posredovanje se je od nje zahtevalo, mora načeloma podati pojasnila v zvezi s tem, kako bi lahko dostop do tega dokumenta konkretno in dejansko posegel v interes, ki je varovan z izjemo iz člena 4 Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. Poleg tega mora biti nevarnost takega posega smiselno predvidljiva, in ne le hipotetična. Vendar lahko odločitve zadevne institucije v zvezi s tem temeljijo na splošnih domnevah, ki veljajo za določeno vrsto dokumentov, saj lahko podobne splošne ugotovitve veljajo za prošnje za razkritje, ki se nanašajo na dokumente iste vrste. Poleg tega mora v primeru iz člena 4(2) navedene uredbe institucija presoditi, ali ni podan prevladujoč javni interes, ki bi upravičil razkritje zadevnega dokumenta.

(Glej točki 90 in 91.)

11.    V okviru postopka oddaje javnih naročil lahko finančni in tehnični elementi, vsebovani v ponudbah ponudnikov, upravičijo zavrnitev zadevne institucije, da omogoči dostop do ponudbe izbranega ponudnika. To velja zlasti, kadar se zadevne ponudbe nanašajo na posebno znanje ponudnikov in prispevajo k edinstvenosti in zanimivosti njihovih ponudb. Ker se poleg tega storitve, na katere se nanaša zadevno javno naročilo, lahko ponudijo drugim organom, ni mogoče izključiti, da bi neizbrani ponudnik lahko v okviru novega javnega razpisa, ki bi se nanašal na podobne storitve, ponovno konkuriral drugim ponudnikom, zlasti izbranemu ponudniku.

Dalje, varovanje ponudb ponudnikov je v skladu z upoštevnimi določbami Uredbe št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, zlasti z njenim členom 100(2), ki ne dopušča razkritja danih ponudb, tudi če so to pisno predlagali neizbrani ponudniki. Ta omejitev je povezana s ciljem pravil na področju javnih naročil Unije, ki temelji na neizkrivljeni konkurenci. Za dosego tega cilja je pomembno, da naročniki ne razkrivajo podatkov o postopkih oddaje naročil, ki bi jih bilo mogoče v nekončanih ali poznejših postopkih oddaje uporabiti za izkrivljanje konkurence.

Poleg tega postopki oddaje naročil tako po naravi kot v skladu s sistematiko ureditve Unije temeljijo na zaupnem razmerju med naročniki in gospodarskimi subjekti, ki v njih sodelujejo. Ti morajo imeti možnost naročnikom posredovati vse koristne podatke za postopek oddaje naročil, ne da bi jih pri tem skrbelo, da bodo naročniki podatke, katerih razkritje bi tem subjektom lahko škodilo, posredovali tretjim osebam.

(Glej točke 95, 99 in 100.)