Pritožba, ki jo je 14. septembra 2023 vložil Aldo D’Agostino zoper sklep Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 25. julija 2023 v zadevi T-90/23, Aldo D’Agostino/Evropska centralna banka (ECB)

(Zadeva C-571/23 P)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnik: Aldo D’Agostino (zastopnik: M. De Siena, avvocato)

Druga stranka v postopku: Evropska centralna banka

Predlog

Pritožnik predlaga, naj se sklep o zavrnitvi, ki ga je Splošno sodišče sprejelo 25. julija 2023 v zadevi T-90/23 v okviru postopka, ki ga je sprožil A. D’Agostino proti Evropski centralni banki, razglasi za ničen, in posledično, naj se ugodi predlogom, navedenim v tožbi na prvi stopnji in predlaga, naj Sodišče:

I. ugotovi in razsodi, da je Evropska centralna banka, ki jo zastopa predsednica Christine Lagarde, nepogodbeno odgovorna, ker je:

I.a) povzročila propad vrednostnih papirjev v lasti Alda D’Agostina z oznako SI FTSE.COPERP, priloženih tožbi na prvi stopnji, v vrednosti 841. 809,34 EUR, pri čemer je ta utrpel izgubo v višini 99,47 % vrednosti celotnega vloženega kapitala, in sicer 846. 198,90 EUR, ker je Christine Lagarde 12. marca 2020 kot predsednica ECB z izrekom slavnega stavka „Nismo tu zato, da bi znižali razmik v donosnosti obveznic, to ni funkcija ECB“ povzročila občuten padec vrednosti vrednostnih papirjev na vseh svetovnih borzah in 16,92-odstotni padec na Borsa di Milano (milanska borza), ki je stopnja brez primere v zgodovini navedene institucije in svetovnih borz, ker je na tiskovni konferenci vsemu svetu sporočila, da ECB ne bo več podpirala vrednosti vrednostnih papirjev, ki so jih izdale države v težavah, in s tem napovedala popolno spremembo usmeritve monetarne politike, ki jo je ECB sprejela pod predsedstvom prejšnjega predsednika, katerega mandat se je iztekel novembra 2019;

I.b) z navedenimi ravnanji in zaradi navedenega strmega padca indeksa milanske borze povzročila zmanjšanje premoženja pritožnika;

I.c) povzročila premoženjsko škodo v višini 841. 809,34 EUR kot dejansko škodo in v višini 998. 683,90 EUR kot izgubljeni dobiček;

I.d) povzročila premoženjsko škodo v skupnem znesku 1. 840. 493,24 EUR;

I.e) povzročila nepremoženjsko škodo zaradi duševnega trpljenja pritožnika in njegove družine, nepremoženjsko škodo zaradi škodovanja časti, ugledu, ter njegovi osebni in poklicni identiteti, v višini 1. 000. 000,00;

Zato:

II) Evropski centralni banki, v osebi trenutne predsednice, naloži vračilo premoženjske škode, ki jo sestavljata dejanska škoda (damnum emergens) in izgubljen dobiček (lucrum cessans), nepremoženjske škode in škode zaradi izgube možnosti v korist pritožnika Alda D’Agostina, ocenjene na podlagi meril, navedenih v besedilu pritožbe, s plačilom teh zneskov:

II.1. 1. 840493,24 EUR iz naslova premoženjske škode,

II.2. 1. 000000,00 iz naslova nepremoženjske škode;

II.3. in torej plačilo v višini 2. 840493,24 EUR;

II.4. znesek, za katerega bo Sodišče po svoji pravični presoji presodilo, da se določi in izplača iz naslova škode zaradi izgube možnosti;

II.5 zamudne obresti, zaračunane od 12. marca 2020, datuma škodnega dogodka in dejanske povrnitve škode;

III) podredno, pritožniku prisodi odškodnino tako, da ECB, v osebi trenutne predsednice, naloži plačilo, za kategorije zgoraj navedene škode, vseh drugih zneskov, ki ne bi bili opredeljeni med postopkom, če bi bilo to pravično in pošteno;

IV) naloži zamudne obresti, zaračunane od 12. marca 2020, datuma škodnega dogodka do dejanske povrnitve škode;

V) drugi stranki v postopku naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik v utemeljitev pritožbe na prvem mestu in uvodoma trdi, da se Splošno sodišče ni izreklo o vprašanju, ali je predsednica ECB z izjavo z dne 12. marca 2020 kršila določbe, navedene v tožbi, saj se je omejilo na trditev, da navedene določbe ne podeljujejo pravic posameznikom, s čimer je tako podalo nepopolno in pomanjkljivo obrazložitev.

Pritožnik na drugem mestu prereka trditve Splošnega sodišča iz točk od 15 do 28 izpodbijanega sklepa, v skladu s katerimi v obravnavanem primeru ne gre za nepogodbeno odgovornost ECB, ker ECB ni kršila pravila, ki bi posameznikom podeljevalo pravice. Pritožnik trdi, da so določbe, na katere se sklicuje, institucionalna pravila, ki opredeljujejo posebne pristojnosti različnih organov ECB in jim dajejo posebna pooblastila. Ta pravila dajejo pravice posameznikom in natančneje pravico posameznikov, da različni organi ravnajo ob spoštovanju institucionalnih pristojnosti, ki so jim dodeljene z zakonom, v skladu z načelom zaupanja v pravo.

Pritožnik na tretjem mestu, podredno, meni, da če pravila, ki jih je kršila predsednica ECB, ne bi podeljevala pravic posameznikom, kot je trdilo Splošno sodišče, obrazložitve zadnjenavedenega ne bi bilo mogoče sprejeti, saj bi bila rezultat ozke razlage člena 340 PDEU. Ta določba, kot člen 2043 italijanskega civilnega zakonika, ne vsebuje razlikovanja, ki bi pravilom, ki podeljujejo pravice posameznikom, dajalo prednost glede na druga pravila, saj se nastanek pravice do odškodnine oškodovancu povezuje le s kršitvijo pravil, ki spadajo pod prvo kategorijo. Poleg tega je obrazložitev v nasprotju z načeli, navedenimi v sodbi Splošnega sodišča v zadevi T-868/16, v kateri je potrjeno, da se nepogodbena odgovornost Unije lahko uveljavlja ob vsakem nezakonitem ravnanju, ki je vzrok za škodo in lahko povzroči tako odgovornost.

Pritožnik na četrtem mestu prereka trditev Splošnega sodišča iz točke 32 izpodbijanega sklepa, da naj ob zatrjevanju, da je predsednica ECB prekoračila svoja pooblastila, ne bi natančneje razvil te trditve v tožbi in naj bi jo predstavil le kot posledico kršitev določb, navedenih v tožbi, ki posameznikom ne podeljujejo pravic. Pritožnik trdi, da je zloraba pooblastil „uporaba pooblastil, ki ni v skladu z zakonskim predpisom“ in do katere pride, kadar institucija Unije odstopa od splošnih načel, kot so lojalnost, dobra vera, skrbno ravnanje; nedvomno je, da je predsednica ECB s sporno izjavo kršila načelo lojalnosti in skrbnega ravnanja.

Pritožnik na petem mestu prereka trditev Splošnega sodišča, da ni bil predložen dokaz o obstoju vzročne zveze med spornimi izjavami predsednice ECB in padcem borznega indeksa: trdi, da je ta dokaz izhajal iz tožbe in njenih prilog. Poudarja, da je iz tiskanih medijev v zvezi s konferenco predsednice ECB 12. marca 2020, komentarjev iz italijanskih in mednarodnih časopisov ter izjav predsednika Italijanske republike razvidno, da je bilo splošno prepričanje, da je padec borznih vrednosti povzročila izključno sporna izjava predsednice ECB. Poleg tega, pobuda predsednice ECB, da se opraviči in popravi dano izjavo, dokazuje, da je priznala, da je povzročila izredno škodljive posledice na trgih. Navedeni dokaz naj bi bil razviden tudi iz vsebine, ugotovitev in prilog k strokovnemu poročilu, sestavljenem na zahtevo pritožnika.

Pritožnik na šestem mestu prereka trditev Splošnega sodišča iz točke 33 izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na zelo omejeno dokazno vrednost tehničnega poročila zapriseženega strokovnjaka, ker naj bi ga sestavil strokovnjak, ki ga je imenoval pritožnik. Zadnjenavedeni trdi, da Splošno sodišče ni upoštevalo dejstva, da gre za poročilo zapriseženega strokovnjaka pred pristojnim sodnim organom, ki je sprejel zaprisego strokovnjaka, ki je izrekel to izjavo: „Prisegam, da sem dobro in natančno opravil naloge, ki so mi bile zaupane, z edinim namenom, da se spozna resnica pred sodiščem“.

____________