Zadeva T‑527/13

Italijanska republika

proti

Evropski komisiji

„Državne pomoči – Dajatev na mleko – Pomoči, ki jih je Italija odobrila proizvajalcem mleka – Shema pomoči v zvezi z vračilom dajatve na mleko – Pogojna odločba – Nespoštovanje enega od pogojev, zaradi katerih je lahko bila razglašena združljivost pomoči z notranjim trgom – Pomoč de minimis – Obstoječa pomoč – Nova pomoč – Sprememba obstoječe pomoči – Postopek nadzora državnih pomoči – Obveznost obrazložitve – Dokazno breme“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 24. junija 2015

1.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Dolžnost sodelovanja države članice, ki zaprosi za odstopanje

(Člen 107(2) PDEU in 108(3) PDEU; (Uredba Komisije št. 1535/2007, člena 3 in 4(6))

2.      Sodni postopek – Navajanje novih razlogov med postopkom – Razširitev prej navajanega razloga – Dopustnost

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 48(2))

3.      Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg

(Člen 296 PDEU)

4.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pristojnost Sveta, da z odstopanjem odobri pomoč zaradi izjemnih okoliščin – Kršitev pogojev, ki so omogočili, da se je priznala združljivost obstoječe sheme – Nadzorna pooblastila, ki so v pristojnosti Komisije – Obseg

(Člena 107 in 108 PDEU)

5.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Obstoječe pomoči in nove pomoči – Sprememba, ki vpliva na bistvo ukrepa, ki prvotno ni bil opredeljen za pomoč – Opredelitev za novo pomoč– Merila presoje

(Člena 107 in 108 PDEU)

6.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Obstoječe pomoči in nove pomoči – Ukrep, ki se nanaša na spremembo sheme obstoječih pomoči – Sprememba, ki ne vpliva na bistvo sheme – Opredelitev celotne sheme za novo pomoč – Nedopustnost

(Člen 108 PDEU; Uredba Sveta št. 659/1999, člen 1(c))

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 17 in 18.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 43.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 45 in 47.)

4.      Ni mogoče sprejeti, da Komisija ne bi bila upravičena zadeve predložiti neposredno Sodišču, da bi se ugotovilo, da država članica ni spoštovala odločbe, sprejete iz naslova nadzora državnih pomoči, v primeru, ko je Svet izjemoma uporabil pristojnost, ki jo običajno izvršuje Komisija. Zlasti kadar je neizpolnitev obveznosti, ki je po mnenju Komisije podana, povezana z dodelitvijo nove pomoči, je ta institucija upravičena izvrševati pristojnosti, ki ji jih daje člen 108 PDEU za nadzor nad združljivostjo te pomoči z notranjim trgom. V tem okviru mora Komisija upoštevati vse upoštevne elemente, po potrebi vključno s kontekstom, ki je že bil preučen v prejšnji odločbi, in s pogoji, ki so bili morebiti s to odločbo naloženi zadevni državi članici. Poleg tega lahko upošteva vsak nov dejanski element, ki bi lahko spremenil prej opravljeno analizo. Če takih elementov ni, lahko svojo novo odločbo utemelji na preudarkih iz prejšnje odločbe in na nespoštovanju pogojev, določenih z njo.

(Glej točki 58 in 61.)

5.      Možnost Komisije, da opredeli kot novo pomoč, in glede na okoliščine kot nezakonito pomoč, ne samo spremembo obstoječe pomoči, ampak tudi celotno obstoječo pomoč, na katero se ta sprememba nanaša, je vsebinsko pogojena s tem, da ta institucija dokaže, da navedena sprememba vpliva na samo bistvo že obstoječega ukrepa. Poleg tega, če zadevna država članica med upravnim postopkom trdi, bodisi da je mogoče to spremembo jasno ločiti od že obstoječega ukrepa, bodisi da je zgolj formalna ali upravna in da ne more vplivati na presojo združljivosti tega ukrepa z notranjim trgom, mora Komisija navesti razloge, iz katerih se ji ti argumenti ne zdijo utemeljeni.

(Glej točko 76.)

6.      Kadar Komisija ugotovi nespoštovanje odločbe, s katero je bila pomoč ali shema pomoči razglašena za združljivo z notranjim trgom pod nekaterimi pogoji, lahko bodisi zadevo neposredno predloži Sodišču, da ugotovi to neizpolnitev obveznosti, bodisi če ta neizpolnitev zajema dodelitev nove pomoči, uporabi pooblastila, ki ji omogočajo njen nadzor, če spoštuje s tem povezane postopkovne in materialnopravne zahteve. Če se Komisija odloči za uporabo svojih nadzornih pooblastil, se mora načeloma omejiti na preučitev nove pomoči. Samo če dokaže, da je ta spremenila samo bistvo obstoječe pomoči ali sheme pomoči, je Komisija izjemoma upravičena razglasiti, da je celoten ta že obstoječi ukrep, ki je bil tako spremenjen, nezdružljiv z notranjim trgom, ugotoviti, da je nezakonit, če o navedeni spremembi ni bila obveščena, preden je bila izvršena, in posledično naložiti odpravo ali spremembo tako spremenjene pomoči ali sheme pomoči.

Komisija pa ni upravičena ugotoviti, da nespoštovanje pogoja, določenega ob odobritvi obstoječe sheme pomoči, ipso facto povzroči prekvalifikacijo tega ukrepa v novo pomoč, in še manj šteti, da je ta že od začetka nezakonita, in naložiti njeno izterjavo, kot če bi šlo za pomoč, ki se je nezakonito izvrševala, in ne za predhodno odobreno pomoč.

Najprej, vsaka obstoječa pomoč je namreč krita z odločbo o odobritvi, katere predmet je bila, razen če je Komisija ugotovila, da je bila zlorabljena ali da je nova pomoč spremenila njeno samo bistvo. S pridržkom teh dveh primerov je treba torej šteti, da je taka pomoč zakonita, dokler Komisija ne ugotovi njene nezdružljivosti z notranjim trgom.

Dalje, glede na cilj, ki se uresničuje s takimi pogoji, lahko njihovo poznejše nespoštovanje vodi Komisijo le do tega, da z eno od postopkovnih možnosti iz Pogodbe DEU in Uredbe št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES ovrže razglasitev združljivosti zadevnega ukrepa z notranjim trgom in ne njegove opredelitve kot obstoječo pomoč.

Poleg tega, ker se lahko v skladu s členom 108(1) PDEU obstoječe pomoči zakonito izvajajo, dokler Komisija ne ugotovi njihove nezdružljivosti, ima lahko taka razglasitev nezdružljivosti učinke samo v prihodnje.

V nasprotnem primeru bi se shema pomoči, ki se zakonito izvaja, in individualne pomoči, zakonito odobrene na njeni podlagi, preden zadevna država članica krši svoje obveznosti, retroaktivno štele za pomoči, ki so nezakonite in niso združljive z notranjim trgom. Tak rezultat bi bil enak preklicu odločbe, s katero je bilo izvajanje teh ukrepov odobreno. Kot pa je razvidno iz uvodne izjave 10 in člena 9 Uredbe št. 659/1999, je zakonodajalec tako sankcijo določil le v posebnem primeru, ko odločba, sprejeta iz naslova nadzora državnih pomoči, temelji na napačnih podatkih.

Nazadnje, Uredba št. 659/1999 je bila sprejeta zlasti za zagotovitev pravne varnosti na postopkovnem področju, posebej glede obravnavanja obstoječih pomoči in nezakonitih pomoči. Ta uredba določa skupek pravil, ki Komisiji omogočajo, da zagotavlja spoštovanje odločb, sprejetih iz naslova nadzora državnih pomoči, in zlasti da se sooča s primeri nespoštovanja enega od pogojev za razglasitev združljivosti, ter izpelje vse pravne posledice.

(Glej točke od 85 do 91.)