Zadeva C‑202/13

The Queen, na predlog

Seana Ambrosea McCarthyja in drugih

proti

Secretary of State for the Home Department

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo High Court of Justice (England & Wales), Queen’s Bench Division (Administrative Court))

„Državljanstvo Evropske unije – Direktiva 2004/38/ES – Pravica državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in bivanja na ozemlju države članice – Pravica do vstopa – Državljan tretje države, ki je družinski član državljana Unije in ima dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala država članica – Nacionalna zakonodaja, ki pogojuje vstop na nacionalno ozemlje s predhodno pridobitvijo dovoljenja za vstop – Člen 35 Direktive 2004/38/ES – Člen 1 Protokola (št. 20) o uporabi nekaterih vidikov člena 26 Pogodbe o delovanju Evropske unije za Združeno kraljestvo in Irsko“

Povzetek – Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 18. decembra 2014

1.        Državljanstvo Unije – Pravica do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic – Direktiva 2004/38 – Upravičenci – Člani družine državljana Unije, državljani tretjih držav – Zahteva – Državljan Unije, ki je uresničil svojo pravico do svobode gibanja

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38, člen 3(1))

2.        Državljanstvo Unije – Pravica do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic – Direktiva 2004/38 – Pravica vstopa in bivanja državljanov tretjih držav, članov družine državljana Unije – Pravica vstopa, omejena na države članice, ki niso država izvora državljana Unije – Neobstoj

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38, člena 5 in 10)

3.        Državljanstvo Unije – Pravica do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic – Direktiva 2004/38 in Protokol št. 20 o uporabi nekaterih vidikov člena 26 PDEU za Združeno kraljestvo in Irsko - Pravica vstopa in bivanja državljanov tretjih držav, članov družine državljana Unije – Zloraba pravice ali prevara – Dejstvo, da imajo navedeni državljani tretjih držav veljavno dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala druga država članica – Nacionalna zakonodaja, ki z namenom splošne prevencije, vstop navedenih državljanov tretje države na nacionalno ozemlje pogojuje s predhodno pridobitvijo dovoljenja za vstop – Nedopustnost

(Protokol št. 20, priložen k Pogodbama EU in DEU; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38, člena 10 in 35)

4.        Pravo Evropske unije – Načela – Prepoved zlorabe prava

1.        Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 33 do 38.)

2.        Določbe v zvezi s pravico do vstopa, določene v členu 5 Direktive 2004/38 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic nanaša na „države članice“ in med drugim s tem, ko določajo, da imetje veljavnega dovoljenja za prebivanje iz člena 10 te direktive družinske člane državljana Unije, ki nimajo državljanstva države članice, izvzema od obveznosti pridobitve vstopnega vizuma, ne razlikujejo glede na državo članico vstopa. Tako iz tega člena 5 nikakor ne izhaja, da bi bila pravica do vstopa družinskih članov državljanov Unije, ki sami niso državljani države članice, omejena na države članice, ki niso država članica izvora državljana Unije.

(Glej točko 41.)

3.        Tako člen 35 Direktive 2004/38 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic kot člen 1 Protokola št. 20 o uporabi nekaterih vidikov člena 26 Pogodbe o delovanju Evropske unije za Združeno kraljestvo in Irsko je treba razlagati tako, da državi članici ne omogočata, da pri uresničevanju cilja splošne prevencije od družinskih članov državljana Evropske unije, ki niso državljani države članice in imajo veljavno dovoljenje za prebivanje, ki so ga na podlagi člena 10 Direktive 2004/38 izdali organi druge države članice, zahteva, da imajo zato, da bi lahko vstopili na njeno ozemlje, v skladu z nacionalno zakonodajo dovoljenje za vstop, kakršno je dovoljenje za vstop družinskega člana državljana Evropskega gospodarskega prostora (EGP).

Po eni strani morajo namreč ukrepi, ki jih nacionalni organi sprejmejo na podlagi člena 35 Direktive 2004/38 in katerih namen je zavrnitev, prenehanje ali preklic pravice, podeljene s to direktivo, temeljiti na posamični preučitvi zadevnega primera. Ukrepi, namenjeni splošni prevenciji zlorab pravic ali prevar, bi zaradi njihove samodejnosti državam članicam omogočili neuporabo določb Direktive 2004/38 in nespoštovanje vsebine tako temeljne in individualne pravice državljanov Unije do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic kot izvedenih pravic, ki jih imajo družinski člani teh državljanov, ki sami niso državljani katere od držav članic.

Po drugi strani je namen člena 1Protokola št. 20 Združenemu kraljestvu dovoliti, da preverja, ali oseba, ki želi vstopiti na njegovo ozemlje, dejansko izpolnjuje pogoje za vstop, zlasti tiste, ki so določeni s pravom Unije. Vendar ta člen 1 tej državi članici ne dovoljuje, da bi določala pogoje za vstop oseb, ki imajo pravico do vstopa v skladu s pravom Unije, zlasti pa ne tega, da bi tem osebam nalagala dodatne pogoje za vstop ali pogoje, ki so drugačni od tistih, določenih s pravom Unije.

(Glej točke 52, od 56 do 58, 64 in 66 ter izrek.)

4.        Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 54.)