Pritožba, ki jo je 27. julija 2011 vložil Livio Missir Mamachi di Lusignano zoper sodbo Sodišča za uslužbence z dne 12. maja 2011 v zadevi Livio Missir Mamachi di Lusignano proti Komisiji, F-50/09

(Zadeva T-401/11 P)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnik: Livio Missir Mamachi di Lusignano (Kerkhove-Avelgem, Belgija) (zastopniki: F. Di Gianni, R. Antonini, G. Coppo in A. Scalini, odvetniki)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnik Splošnemu sodišču predlaga, naj:

razveljavi sodbo Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 12. maja 2011 v zadevi Livio Missir Macachi di Lusingano proti Evropski komisiji, F-50/09, s katero je bila zavrnjena tožba Livia Missir Mamachi di Lusingana v smislu člena 236 ES in člena 90(2) Kadrovskih predpisov, s katero je bilo predlagano, naj se za nično razglasi odločba OPI z dne 3. februarja 2009 in Komisiji naloži povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode, nastale zaradi umora Alessandra Missir Mamachi di Lusingana in njegove žene;

Komisiji naj se naloži, naj v korist pritožnika in dedičev Alessandra Missir Mamachi di Lusingana, ki jih zastopa pritožnik, plača znesek iz naslova povrnitve nepremoženjske in premoženjske škode, ki so jo utrpeli, in nepremoženjske škode, ki jo je utrpela žrtev pred smrtjo;

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik v utemeljitev pritožbe navaja tri razloge.

1.    V okviru prvega pritožbenega razloga navaja, da je Sodišče za uslužbence napačno menilo, da je predlog za povrnitev nepremoženjske škode, ki so jo utrpeli pritožnik, Alessandro Missir in njegovi dediči, nedopusten.

Pritožnik v utemeljitev tega razloga navaja, prvič, da je Sodišče za uslužbence nelogično, napačno in diskriminatorno uporabilo t.i. pravilo o skladnosti, ki zahteva istovetnost razlogov in predmeta izključno med pritožbo, vloženo na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov, in tožbo, vloženo na podlagi člena 91 Kadrovskih predpisov, in ne med zahtevo na podlagi člena 90(1) in pritožbo na podlagi člena 90(2). Drugič, pritožnik meni, da razlaga pravila o skladnosti, ki jo je podalo Sodišče za uslužbence, omejuje uresničevanje temeljne pravice do učinkovitega sodnega varstva, ki je med drugim urejena s členom 47 Listine EU o temeljnih pravicah.

2.    V okviru drugega pritožbenega razloga navaja, da je Sodišče za uslužbence napačno menilo, da je Komisija odgovorna za nastalo škodo le 40-odstotno.

Pritožnik v utemeljitev tega pritožbenega razloga navaja, da je Sodišče za uslužbence napačno presodilo povezavo med nezakonitim ravnanjem Komisije in morebitnimi posledicami tega opustitvenega ravnanja, ker je bila škoda, ki je nastala uradniku, neposredna in predvidljiva posledica malomarnega ravnanja institucije. Poleg tega pritožnik meni, da čeprav je škodo povzročilo več različnih dejavnikov, je treba šteti, da je za povrnitev škode Komisija solidarno odgovorna s storilcem kaznivega dejanja umora. Zato je treba odškodninskemu zahtevku, ki ga je vložil pritožnik zoper Komisijo, v celoti ugoditi.

3.    V okviru tretjega pritožbenega razloga navaja, da je Sodišče za uslužbence napačno menilo, da je Komisija zaradi zakonsko določenih prejemkov, ki jih je že plačala dedičem Alessandra Missirja, v celoti povrnila škodo, za katero je odgovorna.

Pritožnik v utemeljitev tega razloga navaja, da glede na načela, ki izhajajo iz ustaljene sodne prakse Skupnosti, da zakonsko določeni prejemki, ki so različni od tistih iz člena 73, ne morejo ustrezati povrnitvi škode, ker gre za prejemke, ki so glede razlogov, pogojev in namena drugačni od povračila škode na podlagi občega prava. Ker torej Komisija ni v celoti povrnila škode, za katero je odgovorna, ji je treba naložiti, naj pritožniku plača znesek, ki bo zadostoval za celotno povrnitev škode, ki je nastala umorjenemu uradniku in njegovim dedičem.

____________