Language of document :

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Haparanda Tingsrätten (Švedska) 27. decembra 2010 - Åklagaren proti Hansu Åkerbergu Franssonu

(Zadeva C-617/10)

Jezik postopka: švedščina

Predložitveno sodišče

Haparanda Tingsrätten

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Åklagaren

Tožena stranka: Hans Åkerberg Fransson

Vprašanja za predhodno odločanje

1.    V skladu s švedskim pravom mora obstajati jasna podlaga v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin z dne 4. novembra 1950 (EKČP) ali sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, da nacionalnemu sodišču ni treba uporabiti nacionalnih določb, za katere obstaja sum, da kršijo načelo ne bis in idem iz člena 4 Dodatnega protokola št. 7 k EKČP in tako tudi člen 50 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije z dne 7. decembra 2000 (v nadaljevanju: Listina). Ali je ta pogoj nacionalnega prava glede neuporabe nacionalnih določb združljiv s pravom Unije, zlasti z njegovimi splošnimi načeli, vključno s primarnostjo in neposrednim učinkom prava Unije?

Ali je dopustnost obtožbe zaradi davčnih prekrškov prepovedana z načelom ne bis in idem iz člena 4 Dodatnega protokola št. 7 k EKČP in člena 50 Listine, če je bila toženi stranki predhodno v okviru upravnega postopka zaradi istega dejanja navajanja neresničnih podatkov naložena neka denarna kazen (davčna globa)?

Ali dejstvo, da mora obstajati uskladitev teh sankcij, in sicer tako, da lahko redna sodišča znižajo kazen v kazenskem postopku, ker je bila toženi stranki naložena tudi davčna globa zaradi istega dejanja navajanja neresničnih podatkov, vpliva na odgovor na drugo vprašanje?

V nekaterih okoliščinah je v okviru načela ne bis in idem, omenjenega v drugem vprašanju, mogoče, da se v novih postopkih odredijo nadaljnje sankcije v zvezi z istim ravnanjem, ki je bilo predmet presoje in je pripeljalo do odločitve o naložitvi sankcij posamezniku. Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen, ali so pogoji načela ne bis in idem izpolnjeni za naložitev več sankcij v ločenih postopkih, kadar se v poznejših postopkih opravi presoja okoliščin zadeve, ki je nova in ni odvisna od prejšnjih postopkov?

Švedski sistem naložitve davčnih glob in ugotavljanja odgovornosti za davčne kršitve v ločenih postopkih temelji na več razlogih splošnega interesa, ki so podrobneje opisani spodaj. Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen, ali je sistem, kot je švedski, združljiv z načelom ne bis in idem, če bi bilo mogoče vzpostaviti sistem, ki bi bil skladen z načelom ne bis in idem, ne da bi se bilo treba vzdržati bodisi naložitve davčne globe bodisi odločanja o odgovornosti za davčne prekrške, tako da bi se odločanje o naložitvi davčne globe v primeru ustrezne odgovornosti za davčne prekrške preneslo s Skatteverket oziroma v nekaterih primerih z upravnih sodišč na redna sodišča v zvezi z njihovo presojo obtožbe zaradi davčnih kršitev?

____________