Tožba, vložena 14. maja 2009 - HIT Trading in Berkman Forwarding proti Komisiji

(Zadeva T-191/09)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranke

Tožeči stranki: HIT Trading BV (Barneveld, Nizozemska) in Berkman Forwarding BV (Barendrecht, Nizozemska) (zastopnik: A. T. M. Jansen, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlog tožeče stranke

Hit Trading predlaga Sodišču prve stopnje, naj razglasi ničnost odločbe Evropske komisije z dne 12. februarja 2009 (oznaka spisa REC 08/01). Dalje HIT Trading Sodišču prve stopnje predlaga, naj ugotovi, da se naknadna izterjava carinskih in protidampinških dajatev ne izvede, ker je upravičen odpust izterjave teh dajatev.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki navajata, da je Komisija neutemeljeno ugotovila, da je naknadna izterjava carinskih in protidampinških dajatev upravičena in da ne gre za posebne okoliščine v smislu člena 239 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, str. 1).

Tožeči stranki glede tega navajata naslednje razloge:

Komisija je ugotovila, da so glede na preferencialno poreklo blaga pakistanski carinski organi ravnali napačno v smislu člena 220(2)(b) Uredbe št. 2913/92. Komisija je zmotno izhajala iz tega, da to napačno ravnanje v zvezi z nepreferencialnim poreklom blaga ni napačno ravnanje v smislu člena 220(2)(b) Uredbe št. 2913/92.

Komisija je zmotno ugotovila, da tožeči stranki nista bili skrbni glede deklaracij, ki so bile vložene 10. septembra 2004.

Komisija pri preiskavi vprašanja, ali se lahko opusti naknadna izterjava ali pa gre za posebne okoliščine, neupravičeno ni ravnala v skladu z obveznostmi, ki jo zavezujejo.

Komisija je menila, da so glede preferencialnega izvora blaga pakistanski carinski organi ravnali napačno v smislu člena 220(2)(b) Uredbe št. 2913/92. Glede nepreferencialnega porekla blaga pa je zmotno izhajala iz tega, da pri tem napačnem ravnanju ni šlo za posebne okoliščine v smislu člena 239 Uredbe št. 2913/92.

Iz sporne odločbe ni razvidno, da je Komisija dejansko tehtala interes Skupnosti glede upoštevanja carinskih pravil in interes dobrovernega uvoznika, da ne trpi več nevšečnosti od običajnega trgovskega tveganja.

Iz sporne odločbe ni razvidno, da je Komisija upoštevala vsa upoštevna dejstva pri presoji, ali gre glede na stanje konkretnega primera za posebne okoliščine.

____________