Language of document :

Pritožba, ki jo je 26. februarja 2021 vložila International Skating Union zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 16. decembra 2020 v zadevi T-93/18, International Skating Union/Evropska komisija

(Zadeva C-124/21 P)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: International Skating Union (zastopnik: J.-F. Bellis, avocat)

Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Mark Jan Hendrik Tuitert, Niels Kerstholt, European Elite Athletes Association

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

razveljavi sodbo Splošnega sodišča Evropske unije International Skating Union/ Komisija (zadeva T-93/18) v delu, v katerem je tožba, ki jo je vložila pritožnica, zavrnjena;

razglasi ničnost Sklepa Komisije z dne 8. decembra 2017 v zadevi AT. 40208 – Pravila Mednarodne drsalne zveze o upravičenosti, ter

Komisiji in intervenientom na prvi stopnji naloži plačilo stroškov tega postopka in postopka pred Splošnim sodiščem.

Pritožbena razloga in bistvene trditve

Prvi pritožbeni razlog: Splošno sodišče je s tem, da je presodilo, da pravila Mednarodne drsalne zveze (ISU) o upravičenosti omejujejo konkurenco zaradi cilja, kršilo člen 263 PDEU in sodno prakso Sodišča v zvezi s členom 101 PDEU

Prvi del: Splošno sodišče ni preučilo nobene od trditev pritožnice, s katerimi izpodbija presojo Komisije glede dejstev, ki je utemeljevala ugotovitev, da gre za omejevanje konkurence zaradi cilja, kot je določeno v Sklepu Komisije z dne 8. decembra 2017 v zadevi AT. 40208 – Pravila Mednarodne drsalne zveze o upravičenosti (v nadaljevanju: izpodbijani sklep)

Vse trditve, s katerimi pritožnica izpodbija presojo Komisije glede dejstev, ki utemeljuje ugotovitev iz člena 1 izpodbijanega sklepa, da je ISU s tem, da je „sprejela in izvajala“ pravila o upravičenosti, kršila člen 101 PDEU, so bile bodisi napačno štete za neutemeljene ali brezpredmetne bodisi so bile preprosto spregledane.

Drugi del: Splošno sodišče je na novo opredelilo omejevanje konkurence v tej zadevi, s čimer je kršilo svojo obveznost, da ne nadomesti razlogovanja Komisije s svojim, in nepravilno opredelilo elemente, ki jih je Komisija obravnavala v oddelku 8.5 izpodbijanega sklepa, kot upoštevne za ugotovitev, da gre za omejevanje konkurence zaradi cilja, s čimer je kršilo sodno prakso Sodišča v zvezi s členom 101 PDEU

Splošno sodišče je – namesto, da bi pregledalo ugotovitev kršitve, kot je bila ugotovljena v izpodbijanem sklepu – konstruiralo novo omejevanje konkurence zaradi cilja, izpeljano iz: 1) abstraktne razlage pravil ISU o upravičenosti, ločene od vsakršne preučitve, kako so se uporabljala v praksi, in 2) elementov, ki jih je Komisija obravnavala v oddelku 8.5 izpodbijanega sklepa, ki ni del ugotovitve kršitve zaradi cilja v tem sklepu (oddelek 8.3).

Tretji del: Splošno sodišče je v svoji analizi štirih elementov, na katere se je Komisija oprla pri ugotovitvi, da pravila ISU o upravičenosti omejujejo konkurenco zaradi cilja, napačno uporabilo pravo

Vsebina pravil o upravičenosti: Iz ravni sankcij, s katerimi se zagotavlja izvrševanje pravil, ni mogoče izpeljati nobenega sklepa o domnevnem omejevalnem cilju teh pravil. Do negativnih vplivov sankcij na konkurenco pride le, kadar zavrnitev odobritve dogodka ni utemeljena. Sama raven sankcij ne pove ničesar o vsebini pravil.

Cilji pravil ISU o upravičenosti: Splošno sodišče bi moralo iz priznanja, da ima sistem predhodne odobritve ISU legitimen cilj, sklepati, da pravila ISU o upravičenosti ne morejo omejevati konkurence zaradi cilja.

Pravni in gospodarski okvir pravil ISU o upravičenosti: Splošno sodišče je s tem, da je za brezpredmetno štelo dejstvo, da je ISU odobrila vse dogodke umetnostnega drsanja, ki ga organizirajo tretje osebe, ker ne obstaja „medsebojni vpliv“ med trgom umetnostnega drsanja in upoštevnim trgom hitrostnega drsanja, napačno razlagalo sodbo Cartes Bancaires (C-67/13).

Namen ISU omejevati konkurenco: Dejstvo, da namen ni nujni dejavnik v analizi „zaradi cilja“, Splošnemu sodišču ne dovoljuje, da trditve pritožnice, s katerimi ta izpodbija presojo Komisije glede dejstev v točkah od 175 do 178 izpodbijanega sklepa, na katero se je Komisija oprla pri ugotovitvi, da je ISU s sprejetjem in izvajanjem pravil o upravičenosti kršila člen 101 PDEU, zavrne kot brezpredmetne.

Drugi pritožbeni razlog: Splošno sodišče je s tem, da ni obravnavalo pritožničinega četrtega tožbenega razloga v njeni tožbi, da odločitev ISU o neodobritvi dogodka Dubai Icederby iz leta 2014 ne spada na področje uporabe člena 101 PDEU, ker naj bi se s to odločitvijo uresničeval legitimen cilj v skladu z etičnim kodeksom ISU, ki prepoveduje vse oblike podpiranja stav, napačno uporabilo pravo.

Splošno sodišče je s tem, da je za pritožničin tožbeni razlog napačno štelo, da vključuje abstraktno razpravo o legitimnosti cilja zaščite integritete hitrostnega drsanja, napačno uporabilo pravo. S tem pritožbenim razlogom se je izpodbijala zavrnitev Komisije, da prizna veljavnost etičnih pomislekov ISU glede tega, da bi bil na dogodku v Dubaju predstavljen koncept tekmovanja v hitrostnem drsanju skupaj s stavami na kraju samem. Splošno sodišče ni upoštevalo dokaza, ki ga je predložila pritožnica, zlasti poročila o razpravi v korejskem parlamentu, ki je ta koncept glede na visoko tveganje manipulacij zavrnil, kar potrjuje veljavnost etičnih pomislekov ISU. Dubai Icederby je edini zunanji dogodek v zvezi z drsanjem, ki ni bil odobren po sistemu predhodne odobritve ISU.

____________