Zadeva T-121/08

PC-Ware Information Technologies BV

proti

Evropski komisiji

„Javna naročila blaga – Postopek javnega razpisa Skupnosti – Pridobivanje programskih izdelkov in licenc – Zavrnitev ponudbe ponudnika – Neobičajno nizka cena – Obveznost obrazložitve“

Povzetek sodbe

1.      Ničnostna tožba – Pravni interes – Tožba zoper že izvršeno odločbo

(člen 230 ES)

2.      Javna naročila Evropskih skupnosti – Oddaja naročila na podlagi javnega razpisa – Diskrecijska pravica institucij – Sodni nadzor – Meje

3.      Javna naročila Evropskih skupnosti – Oddaja naročila na podlagi javnega razpisa – Neobičajno nizka cena

(Uredba Komisije št. 2342/2002, člen 139(1))

4.      Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg

(člen 253 ES; Uredba Sveta št. 1605/2002, člen 100(2); Uredba Komisije št. 2342/2002, člen 149(2))

5.      Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Nezakonitost – Škoda – Vzročna zveza – Neizpolnitev enega od pogojev

(člen 288, drugi odstavek, ES)

1.      Da tožeča stranka med postopkom ohrani pravni interes za razglasitev ničnosti izpodbijanega akta, mora biti mogoče, da ima navedena razglasitev ničnosti pravne učinke, ki so lahko zlasti odprava morebitnih škodnih posledic tega akta ali preprečitev nastanka zatrjevane nezakonitosti v prihodnje.

Celo v primeru, da je bilo javno naročilo že izvršeno, obstaja v zvezi z okvirno pogodbo, ki bi lahko služila za vzorec za podobne pogodbe v prihodnje, interes, da se v prihodnje prepreči ponovitev nezakonitosti, ki jo zatrjuje ponudnik.

(Glej točki 39, 40.)

2.      Sodišče Skupnosti je v okviru ničnostne tožbe pristojno, da se izreče o tožbi zaradi nepristojnosti, bistvenih kršitev postopka, kršitve Pogodb in vseh pravnih pravil v zvezi z njihovo uporabo ter zlorabe pooblastil. Iz tega izhaja, da sodišče Skupnosti ne more obravnavati domnevne kršitve nacionalne zakonodaje kot pravno vprašanje, ki dopušča neomejen sodni nadzor. Pravico do takega nadzora imajo namreč samo nacionalni organi.

Vendar morajo institucije Skupnosti v skladu z načeli dobrega upravljanja in lojalnega sodelovanja med institucijami Unije in državami članicami preveriti, da pogoji iz javnega razpisa potencialnih ponudnikov ne spodbujajo h kršenju nacionalne zakonodaje, ki bi se lahko uporabila za zadevno pogodbo, kar je vprašanje, ki spada v presojo dejanskega stanja.

(Glej točki 62, 63.)

3.      Iz člena 139(1) Uredbe št. 2342/2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje finančne uredbe je razvidno, da ima naročnik obveznost omogočiti ponudniku, da se izreče, celo da obrazloži značilnosti svoje ponudbe, preden jo zavrne, če oceni, da je ponudba neobičajno nizka. Tudi obveznost preveriti resnost ponudbe izhaja iz predhodnega obstoja dvomov o njeni zanesljivosti, pri čemer je poleg tega glavni namen tega člena, da se ponudniku omogoči, da ni izključen iz postopka, ne da bi imel možnost obrazložiti vsebino svoje ponudbe, ki naj bi se zdela neobičajno nizka.

(Glej točko 72.)

4.      Obveznost obrazložitve je odvisna od narave zadevnega akta in od konteksta, v katerem je bil sprejet. Obrazložitev mora jasno in nedvoumno izražati sklepanje institucije, tako da se zainteresirane osebe lahko seznanijo z utemeljitvijo sprejetega ukrepa, da lahko zaščitijo svoje pravice in preverijo, ali je odločba utemeljena ali ne, ter da se po drugi strani sodišču omogoči izvajanje nadzora zakonitosti zadevnega akta.

Na področju javnih naročil mora naročnik v skladu s členom 100(2) Uredbe št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti in členom 149(2) Uredbe št. 2342/2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje finančne uredbe uradno obvestiti ponudnika o razlogih za zavrženje njegove ponudbe in poleg tega vse ponudnike, katerih ponudbe so sprejemljive, o značilnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe in o imenu ponudnika, ki mu je bilo naročilo oddano, najpozneje v petnajstih koledarskih dneh od prejema pisne prošnje. Tako postopanje, kot je opisano v navedenem členu 100(2), ki jasno in nedvoumno izraža sklepanje avtorja akta, je v skladu s ciljem obveznosti obrazložitve iz člena 253 ES.

(Glej točke od 92 do 94.)

5.      Za nepogodbeno odgovornost Skupnosti za nezakonito ravnanje njenih organov v smislu člena 288, drugi odstavek, ES morajo biti izpolnjeni vsi pogoji, in sicer nezakonitost ravnanja, ki se očita institucijam, resničnost škode ter obstoj vzročne zveze med zatrjevanim ravnanjem in uveljavljano škodo. Ker so ti trije pogoji za nastanek odgovornosti kumulativni, neobstoj enega izmed njih zadostuje za zavrnitev odškodninske tožbe, ne da bi bilo treba obravnavati preostala pogoja.

(Glej točki 105, 106.)