SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)

z dne 4. julija 2014

Zadeva T‑644/11 P

Eugène Emile Marie Kimman

proti

Evropski komisiji

„Pritožba – Nasprotna pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Ocena – Ocenjevalno poročilo – Ocenjevalno obdobje 2009 – Pravilo o skladnosti med tožbo in pritožbo – Člen 91(2) Kadrovskih predpisov – Mnenje ad hoc skupine – Izkrivljanje – Obveznost obrazložitve – Očitna napaka pri presoji“

Predmet:      Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 29. septembra 2011 v zadevi Kimman proti Komisiji (F‑74/10), s katero se predlaga njena razveljavitev.

Odločitev:      Sodba Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 29. septembra 2011 v zadevi Kimman proti Komisiji (F‑74/10) se razveljavi v delu, v katerem so za dopustne razglašeni drugi tožbeni razlog, prvih šest delov tretjega tožbenega razloga in četrti tožbeni razlog, razen očitka, da delo, ki ga je tožeča stranka opravila v interesu institucije, ni bilo upoštevano, ki jih je tožeča stranka navedla v okviru postopka na prvi stopnji, ter v delu, v katerem je Evropski komisiji naloženo, da poleg svojih stroškov nosi tudi četrtino stroškov tožeče stranke v navedenem postopku. Pritožba se zavrne. Tožba, ki jo je E. E. M. Kimman vložil pri Sodišču za uslužbence, se zavrne. E. E. M. Kimmanu se naloži plačilo vseh stroškov, nastalih na prvi stopnji in v pritožbenem postopku. Vsaka stranka nosi svoje stroške, nastale v okviru nasprotne pritožbe.

Povzetek

1.      Tožbe uradnikov – Predhodna upravna pritožba – Skladnost med pritožbo in tožbo – Istovetnost predmeta in vzroka – Tožbeni razlogi in trditve, ki niso navedeni v pritožbi, vendar so z njo tesno povezani – Dopustnost – Tožbeni razlog materialne ali formalne zakonitosti – Nezadosten pogoj za ugotovitev dopustnosti

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 91(2))

2.      Tožbe uradnikov – Predhodna upravna pritožba – Skladnost med pritožbo in tožbo – Istovetnost predmeta in vzroka – Upoštevanje načel učinkovitega pravnega varstva in pravne varnosti – Široka razlaga pojmov predmet in vzrok – Sprememba pravne podlage za ugovor – Nezadosten pogoj za ugotovitev nove podlage za ugovor

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

3.      Tožbe uradnikov – Predhodna upravna pritožba – Skladnost med pritožbo in tožbo – Istovetnost predmeta in vzroka – Tožbeni razlogi in trditve, ki niso navedeni v pritožbi, vendar se z njimi izpodbija utemeljenost obrazložitve iz odgovora na pritožbo – Dopustnost

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

4.      Pritožba – Razlogi – Kršitev obveznosti odgovoriti na tožbene razloge in predloge strank – Napačna presoja Sodišča za uslužbence glede pomena ugovora nedopustnosti, predloženega na prvi stopnji – Utemeljena pritožba

(Statut Sodišča, Priloga I, člen 11)

5.      Sodni postopek – Stroški – Naložitev stroškov – Upoštevanje zahtev pravičnosti – Naložitev stroškov stranki, ki je uspela – Neupoštevnost v primeru sklicevanja na nepravilnost, ki ni dokazana – Meje – Obveznost predhodnega posvetovanja s strankami – Neobstoj

(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člena 87 in 88)

1.      V tožbah uradnikov lahko predlogi, predloženi sodišču Unije, vsebujejo samo izpodbojne razloge, ki temeljijo na istem vzroku kot izpodbojni razlogi, navedeni v pritožbi, pri čemer je te izpodbojne razloge pred sodiščem Unije vseeno mogoče podkrepiti s predstavitvijo tožbenih razlogov in argumentov, ki niso nujno navedeni v pritožbi, vendar so z njo tesno povezani.

Sodišče Unije se pri presoji, ali izpodbojni razlogi temeljijo na istem vzroku kot izpodbojni razlogi, navedeni v pritožbi, ne more opreti samo na dejstvo, da se z očitkom prereka materialna oziroma formalna zakonitost izpodbijanega akta.

Poleg tega dejstvo, da se z razlogi, navedenimi v tožbi in pritožbi, prereka materialna oziroma formalna zakonitost akta, samo po sebi ne dokazuje, da so ti razlogi med seboj tesno povezani. Pojma materialna in formalna zakonitost sta namreč glede na jasen namen zadevnega očitka preširoka in preveč abstraktna, da bi lahko obstajala taka povezava med razlogi, ki temeljijo izključno na enem od obeh pojmov.

(Glej točke 45, 50 in 54.)

Napotitev na:

Splošno sodišče: 25. oktober 2013, Komisija/Moschonaki, T‑476/11 P, točke 73, 75 in 79 ter navedena sodna praksa.

2.      Pri izvajanju pravila o skladnosti tožbe in pritožbe ter nadzoru nad njim, ki ga izvaja sodišče Unije, je treba zagotoviti, da se na eni strani hkrati spoštuje načelo učinkovitega sodnega varstva, ki je splošno načelo prava Unije, določeno v členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, da lahko zainteresirana oseba veljavno izpodbija odločbo organa, pristojnega za imenovanja, ki posega v njen položaj, in na drugi strani načelo pravne varnosti, da se lahko navedeni organ v fazi pritožbe seznani z očitki zainteresirane osebe zoper izpodbijano odločbo. Čeprav je torej nespremenljivost predmeta in vzroka spora med pritožbo in tožbo nujna, da se omogoči sporazumno reševanje sporov, saj se organ, pristojen za imenovanja, tako že v fazi pritožbe seznani z očitki zainteresirane osebe, pa se z razlago teh pojmov ne smejo omejiti možnosti zainteresirane osebe, da učinkovito izpodbija odločbo, ki posega v njen položaj. Zato se pojem predmet spora, ki ustreza trditvam zadevne osebe, in pojem vzrok spora, ki ustreza pravni in dejanski podlagi za te trditve, ne smeta razlagati ozko.

Pri tem samo sprememba pravne podlage za ugovor ne zadošča za opredelitev njegovega vzroka kot novega. Tako je lahko z več pravnimi podlagami podprta ena in ista trditev in torej tudi en in isti vzrok. Z drugimi besedami, če je v tožbi navedena kršitev posamezne določbe, ki ni bila navedena v pritožbi, še ne pomeni, da se je zato spremenil vzrok spora. Upoštevati je namreč treba bistvo navedenega vzroka in ne samo besedilo njegovih pravnih podlag, tako da mora sodišče Unije preveriti, ali obstaja tesna povezava med njegovimi podlagami in ali se v bistvu navezujejo na iste trditve.

(Glej točke od 57 do 60.)

Napotitev na:

Splošno sodišče: zgoraj navedena sodba Komisija/Moschonaki, točke od 82 do 85.

3.      Če se pritožnik v okviru tožbe uradnika z obrazložitvijo akta, ki posega v njegov položaj, seznani v odgovoru na pritožbo, ali če se z obrazložitvijo tega odgovora bistveno spremeni ali dopolni obrazložitev iz navedenega akta, je treba vsak razlog, ki je prvič naveden v fazi pritožbe in s katerim se prereka utemeljenost obrazložitve iz odgovora na pritožbo, šteti za dopusten. Zadevna stranka se namreč v takih primerih ni imela možnosti natančno in dokončno seznaniti z razlogi, na katerih temelji akt, ki posega v njen položaj.

(Glej točko 61.)

Napotitev na:

Splošno sodišče: zgoraj navedena sodba Komisija/Moschonaki, točka 86.

4.      Ker Sodišče za uslužbence ni odločilo o ugovoru nedopustnosti stranke in je poleg tega narobe razumelo pravilen pomen trditve o neutemeljenosti zadevnega tožbenega razloga, je treba izpodbijano sodbo razveljaviti v delu, na katerega je ta napaka vplivala.

(Glej točko 85.)

Napotitev na:

Sodišče: 29. junij 1994, Klinke/Sodišče, C‑298/93 P, Recueil, str. I‑3009, točka 20.

5.      V skladu s členom 88 Poslovnika Sodišča za uslužbence se lahko stranki, čeprav je uspela, naloži delno ali celotno plačilo stroškov, če naj bi bilo to upravičeno zaradi njenega ravnanja, tudi pred vložitvijo tožbe. Ker je navedeni člen 88 izjema od pravila iz člena 87 navedenega poslovnika, v skladu s katerim se plačilo stroškov naloži stranki, ki ni uspela, razsodbe, da se stranki, ki je uspela, zaradi nepravilnosti, ki je bila sicer zatrjevana, vendar ni bila dokazana, naložijo njeni stroški in del stroškov nasprotne stranke, ni mogoče šteti za upravičeno.

Poleg tega navedeni člen 88 ne določa nikakršne obveznosti, da se je treba o taki porazdelitvi stroškov predhodno posvetovati s strankami.

(Glej točke 94, 95 in 97.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 10. maj 2011, Barthel in drugi/Sodišče, F‑59/10, točka 33 in navedena sodna praksa.