Zadeva T‑319/11

ABN Amro Group NV

proti

Evropski komisiji

„Državne pomoči – Finančni sektor – Pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice – Člen 107(3)(b) PDEU – Odločba o združljivosti pomoči z notranjim trgom – Pogoji za odobritev pomoči – Prepoved prevzemov – Skladnost s sporočili Komisije glede pomoči v finančnem sektorju v okviru finančne krize – Sorazmernost – Enako obravnavanje – Načelo dobrega upravljanja – Obveznost obrazložitve – Lastninska pravica“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 8. aprila 2014

1.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Diskrecijska pravica Komisije – Možnost sprejetja smernic – Zavezujoči učinek – Sodni nadzor

(člen 107(3)(b) PDEU; sporočila Komisije 2008/C 270/02, 2009/C 10/03, 2009/C 72/01 in 2009/C 195/04)

2.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Pomoči, ki jih je mogoče šteti za združljive z notranjim trgom – Pomoči v finančnem sektorju v okviru finančne krize – Omejitev zneska pomoči na strogo najmanjšo potrebno – Prepoved prevzema podjetij – Obseg in trajanje

(člen 107(3) PDEU. Sporočilo Komisije 2009/C 195/04)

3.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Pomoči, ki jih je mogoče šteti za združljive z notranjim trgom – Pomoči v finančnem sektorju v okviru finančne krize – Pooblastilo za razveljavitev ali spremembo odločbe Komisije

(člen 108(2) PDEU, Uredba Sveta št. 659/1999, člen 7, Sporočilo Komisije 2009/C 195/04)

4.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Pomoči v finančnem sektorju v okviru finančne krize – Prepoved prevzemov podjetij – Načelo sorazmernosti – Sodni nadzor

(člen 107(3)(b) PDEU; sporočila Komisije 2008/C 270/02, 2009/C 10/03, 2009/C 72/01 in 2009/C 195/04)

5.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Pomoči, ki jih je mogoče šteti za združljive z notranjim trgom – Preizkus ukrepov prestrukturiranja, ki jih načrtuje podjetje, upravičeno do pomoči – Primerjava z ukrepi, ki so jih sprejela druga podjetja v istem sektorju – Dokazno breme

(člen 107(3)(b) PDEU; Sporočilo Komisije 2009/C 195/04)

6.      Pravo Evropske unije – Splošna pravna načela – Pravica do dobrega upravljanja – Skrbno in nepristransko obravnavanje spisov – Odločba Komisije glede državnih pomoči

(člen 107(3)(b) PDEU)

7.      Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba Komisije o združljivosti pomoči z notranjim trgom – Obrazložitev v skrajšani obliki – Dopustnost – Pogoji

(člen 107(3)(b) PDEU; sporočila Komisije 2008/C 270/02, 2009/C 10/03, 2009/C 72/01 in 2009/C 195/04)

8.      Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba, sprejeta v okviru, ki ga zadevna oseba pozna in ji omogoča, da razume obseg ukrepa, sprejetega v zvezi z njo –Dopustnost obrazložitve v skrajšani obliki

(člen 296 PDEU)

9.      Evropska unija – Lastninskopravne ureditve – Načelo nevtralnosti – Uporaba temeljnih pravil Pogodbe – Povezanost z določbami s področja državnih pomoči

(člena 107(1) PDEU in 345 PDEU)

1.      Komisija ima na podlagi člena 107(3) PDEU široko diskrecijsko pravico, katere izvrševanje zajema kompleksno gospodarsko in socialno presojo, ki jo je treba opraviti v okviru Unije. Za izvrševanje te pravice se lahko sprejmejo smernice z akti, kot so sporočila, če te smernice ne odstopajo od določb Pogodbe. Tako se Komisija s tem, da sprejme pravila ravnanja pri uporabi ukrepov državnih pomoči in da z njihovo objavo razglasi, da jih bo v bodoče uporabljala v zadevnih primerih, sama omejuje pri izvrševanju svoje diskrecijske pravice in od teh pravil ne more odstopiti, ne da bi bila, glede na okoliščine primera, sankcionirana na podlagi kršitve splošnih pravnih načel, kot sta načelo enakega obravnavanja ali načelo varstva legitimnega pričakovanja. Na posebnem področju državnih pomoči je tako Komisija vezana na okvire in sporočila, ki jih sprejme, če ne odstopajo od pravil Pogodbe in če jih države članice sprejmejo. Torej je v pristojnosti sodnega organa Unije, da preveri, ali je Komisija spoštovala pravila, ki jih je sprejela.

(Glej točke od 27 do 29.)

2.      Komisija ne krši sporočila o prestrukturiranju, kadar meni, da lahko na podlagi načela omejitve državne pomoči, dodeljene podjetju v bančnem sektorju za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice, na najmanjšo potrebno naloži prepoved več kot 5‑odstotnega prevzema deležev za največ pet let pod pogoji, povzetimi v nadaljevanju.

Prvič, prepoved prevzemov se ne nanaša le na udeležbo v podjetjih, ki delujejo v finančnem sektorju ali v državi članici, v kateri ima sedež podjetje, ki je upravičeno do pomoči, temveč se lahko nanaša na vse prevzeme, pri čemer je njen cilj, da se denar iz banke upravičenke do pomoči porabi za vračilo pomoči, preden ta izvede kakršne koli prevzeme. Cilj prevzemov mora biti namreč zagotovitev uspešnega poslovanja podjetja, ki je prejelo pomoč. Zato lahko vsak prevzem, ki ni povezan s postopkom prestrukturiranja, povzroča izkrivljanje na trgu. Tak bi bil primer prevzemov, financiranih z državno pomočjo, ki niso nujno potrebni za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja družbe upravičenke in ki bi tako kršili načelo omejitve pomoči na strogo najmanjšo potrebno.

Drugič, prepoved nakupov delnic drugih podjetij ali financiranja novih naložb se tako ne omejuje na udeležbo pri nadzoru.

Nazadnje v zvezi s trajanjem prepovedi, čeprav sporočilo o prestrukturiranju konkretno ne določa trajanja prepovedi prevzemov, naloženih s ciljem zagotavljanja omejitve pomoči na strogo najmanjšo potrebno, ker se točka 23 sporočila o prestrukturiranju nanaša na prestrukturiranje upravičenca, je mogoče iz tega sklepati, da je tak ukrep mogoče šteti za utemeljenega, dokler takšne okoliščine obstajajo.

(Glej točke 40, od 42 do 46, 54, 63, 169 in 177.)

3.      Pooblastilo Komisije za odobritev prevzemov po sklepu o odobritvi državne pomoči, ki je dodeljena podjetju v bančnem sektorju za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice in ki vključuje prepoved prevzemov, izhaja iz njenih splošnih pooblastil kot upravnega organa, ki je kot avtor sklepa s tega področja pristojen, da slednjega razveljavi ali spremeni. Neobstoja izrecne navedbe te možnosti v tem sklepu torej ni mogoče opredeliti kot kršitev sporočila o prestrukturiranju.

(Glej točko 66.)

4.      Načelo sorazmernosti je kot splošno načelo Unije merilo za presojo zakonitosti vseh aktov institucije Unije, vključno z odločbami Komisije v vlogi organa za varstvo konkurence.

Zakonitosti prepovedi prevzemov, ki se naloži podjetju v bančnem sektorju kot pogoj za dodelitev državne pomoči za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice, ni mogoče ocenjevati tako, da se ta ukrep loči od svojega konteksta, temveč ga je treba nujno preučiti v okviru načrtov prestrukturiranja, ki jih je predložila zadevna država članica.

Poleg tega ima Komisija glede na naravo preizkusa združljivosti državne pomoči z notranjim trgom široko polje proste presoje zlasti pri ocenjevanju, ali na podlagi kombinacije ukrepov lahko meni, da je pomoč združljiva z notranjim trgom, tako da je nadzor Splošnega sodišča v zvezi s tem nujno omejen.

(Glej točke 75, 80 in 81.)

5.      Za presojo spoštovanja načela enakega obravnavanja v primeru odločb o odobritvi državne pomoči v bančnem sektorju na podlagi načrta za prestrukturiranje pod različnimi pogoji, čeprav ni mogoče izključiti možnosti primerjave posebnih ukrepov prestrukturiranja s pogoji, ki jih določajo različne odločbe in abstracto, pa je treba prestrukturiranje podjetja in pogoje, pod katerimi je pomoč podeljena, usmeriti na njegove težave, in so lahko izkušnje drugih podjetij v drugačnih kontekstih nepomembne. Če je Splošno sodišče pozvano, da preuči, ali je položaj tožeče stranke primerljiv z upoštevnim položajem v drugih odločbah Komisije, naj bi v vsakem primeru dokazno breme njihove primerljivosti nosila tožeča stranka.

(Glej točke 113, 114, 184 in 185.)

6.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 128, 213 in 214.)

7.      Na področju državnih pomoči je obrazložitev, ki je razmeroma kratka in je v veliki meri sestavljena iz sklicevanja na načela iz sporočila o prestrukturiranju, dopustna, ker jasno in nedvoumno podaja razlogovanje Komisije, še posebej zato, ker je slednja uporabila načelo iz navedenega sporočila. Poleg tega je neizvedba preizkusa alternativnih ukrepov, ki jih je predlagala tožeča stranka, utemeljen, ker iz obrazložitve izhaja, da je potrebna dosledna uporaba navedenih načel, kot je načelo omejitve pomoči na strogo najmanjšo potrebno, kar torej izključuje bolj prilagodljive alternative.

Čeprav so sporočila Komisije o pomočeh v finančnem sektorju v okviru finančne krize vodila k oblikovanju nove politike, Komisija nima obveznosti natančnejše obrazložitve.

Končno, v vsakem primeru je obseg obrazložitve v drugi odločbi majhnega pomena pri presoji Splošnega sodišča o tem, ali je izpodbijani sklep pravno dovolj utemeljen.

(Glej točke 135, 136, 139 in 141.)

8.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 138.)

9.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 147, 148 in 153.)