SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(tretji senat)

z dne 8. maja 2013

Zadeva F‑87/12

Geoffroy Alsteens

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Začasni uslužbenec – Podaljšanje pogodbe – Razglasitev delne ničnosti – Sprememba“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo Euratom uporablja na podlagi njenega člena 106a, s katero G. Alsteens v bistvu predlaga razglasitev ničnosti „odločbe Evropske komisije z dne 18. novembra 2011 v delu, v katerem je podaljšanje njegove pogodbe začasnega uslužbenca omejeno do 31. marca 2012“.

Odločitev:      Tožba se kot očitno nedopustna zavrže. G. Alsteens nosi svoje stroške in plača stroške, ki jih je priglasila Komisija.

Povzetek

1.      Pritožbe uradnikov – Začasni uslužbenci – Razlogi – Tožba zoper odločbo o podaljšanju pogodbe za določen čas – Tožbeni razlog, ki se nanaša na implicitno zavrnitev spremembe pogodbe v pogodbo za nedoločen čas – Dopustnost

(Kadrovski predpisi, člen 91(1); Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člena 8 in 46)

2.      Pritožbe uradnikov – Predmet – Razglasitev delne ničnosti – Pogodba začasnega uslužbenca – Neločljiva narava določbe glede trajanja zaposlitve – Nedopustnost

(Kadrovski predpisi, člen 91)

1.      Začasni uslužbenec lahko predlaga razglasitev ničnosti njegove pogodbe pred sodiščem Unije v rokih in po končanem predhodnem postopku z upravno pritožbo, zlasti če meni, da je kvalifikacija te pogodbe napačna. Iz člena 91(1) kadrovskih predpisov, ki se za začasne uslužbence uporablja na podlagi člena 46 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, namreč izhaja, da je spor s področja javnih uslužbencev spor glede zakonitosti. V tem okviru mora sodišče, ki ugotovi ničnost izpodbijane odločbe, to razglasiti za nično.

Tako je tudi v primeru odločbe o podaljšanju pogodbe za določen čas v delu, v katerem vsebuje zavrnitev zadevne institucije, da bi zadevni osebi ponudila pogodbo začasnega uslužbenca za nedoločen čas ali vsaj za daljši čas od odobrenega, in v delu, v katerem ta oseba s sklicevanjem med drugim na člen 8 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev trdi, da bi ji bila lahko ponujena pogodba pod boljšimi pogoji.

(Glej točke od 10 do 12.)

Napotitev na:

Sodišče: 9. julij 1987, Castagnoli proti Komisiji, 329/85, točke od 10 do 12; 23. marec 1988, Giubilini proti Komisiji, 289/87, točke od 8 do 12;

Sodišče prve stopnje: 6. julij 2001, Dubigh in Zaur-Gora proti Komisiji, T‑375/00, točka 24;

Sodišče za uslužbence: 13. junij 2012, Davids proti Komisiji, F‑105/11, točka 56.

2.      Razglasitev delne ničnosti akta Unije je mogoča samo takrat, kadar so elementi, katerih ničnost se zahteva, ločljivi od preostalega akta. Tej zahtevi ni zadoščeno, kadar bi bila posledica delne razglasitve ničnosti akta to, da bi se spremenilo njegovo bistvo.

Glede tega je trajanje pogodbe začasnega uslužbenca prav neločljiv element same pogodbe, saj opredeljuje njeno kvalifikacijo in določa obdobje, v katerem pogodbeni stranki vežejo medsebojne obveznosti. Zato bi razglasitev ničnosti dela odločbe institucije, ki se nanaša na trajanje zaposlitve začasnega uslužbenca, spremenila kvalifikacijo pogodbe in torej samo bistvo te odločbe. S temi predlogi za razglasitev ničnosti se tako dejansko predlaga sprememba odločbe in so zato očitno nedopustni.

(Glej točke od 14 do 16.)

Napotitev na:

Sodišče: 6. december 2012, Komisija proti Verhuizingen Coppens, C‑441/11 P, točka 38; 31. marec 1998, Francija in drugi proti Komisiji, C‑68/94 in C‑30/95, točke od 256 do 258; 24. maj 2005, Francija proti Parlamentu in Svetu, C‑244/03, točke od 12 do 14;

Sodišče prve stopnje: 10. marec 1992, SIV in drugi proti Komisiji, T‑68/89, T‑77/89 in T‑78/89, točka 320.