Začasna izdaja
SKLEPNI PREDLOGI GENERALNE PRAVOBRANILKE
JULIANE KOKOTT,
predstavljeni 30. novembra 2023(1)
Zadeva C-538/22
SB
proti
Agrárminiszter
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Fővárosi Törvényszék (županijsko sodišče v Budimpešti, Madžarska))
„Predhodno odločanje – Kmetijstvo – Skupna kmetijska politika – Uredba (EU) št. 1307/2013 – Člen 52 – Delegirana uredba (EU) št. 639/2014 – Člen 53(1) – Pogoji za upravičenost do ukrepov vezane podpore – Diskrecijska pravica države članice – Delegirana uredba (EU) št. 640/2014 – Člen 2(1), drugi pododstavek, točki 13 in 15 – Prostovoljna vezana podpora na podlagi vlog za pomoč v okviru shem pomoči za žival – Vloga za pomoč na žival – Člena 30 in 31 – Izračun pomoči – Upravne kazni – Izvedbena uredba (EU) št. 809/2014 – Člen 15(3) – Naknadna sprememba vloge za pomoč – Nedovoljenost – Nacionalna določba o upoštevanju stopnje telitve krav dojilj – Zavrnitev vezane pomoči v celoti, če ni dosežena stopnja telitve“
I. Uvod
1. Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na tožbo, ki jo je kmet SB (v nadaljevanju: tožeča stranka) vložil pri Fővárosi Törvényszék (županijsko sodišče v Budimpešti, Madžarska) zoper odločbo Agrárminiszter (minister za kmetijstvo, Madžarska) o zavrnitvi tako imenovane prostovoljne vezane podpore(2) ali pomoči za krave dojilje. Tožeča stranka namreč v letu zahtevka ni dosegla zakonsko določene stopnje razmnoževanja – tako imenovane „stopnje telitve“ – za število živali, prijavljenih v vlogi.
2. Predložitveno sodišče s predloženimi vprašanji za predhodno odločanje v glavnem sprašuje, ali je dopustno zavrniti pomoč v celoti oziroma ali jo je treba le sorazmerno – glede na število živali, ki dosegajo zahtevano stopnjo telitve – znižati.
3. Pri odgovoru na prvo vprašanje za predhodno odločanje je treba razlikovati med pogoji za odobritev pomoči, določitev katerih je diskrecijska pravica držav članic, in možnimi pravnimi posledicami neizpolnjevanj pri njihovem izvajanju. Če pogoji za odobritev niso izpolnjeni, ni pravice do pomoči. V tem primeru morebiten nov izračun ali sorazmerno znižanje pomoči že v izhodišču nista možna.
II. Pravni okvir
A. Pravo Unije
1. Uredba (EU) št. 1306/2013
4. Člen 63 Uredbe (EU) št. 1306/2013(3) pod naslovom „Neupravičeno izplačani zneski in upravne kazni“ med drugim določa:
„1. Kadar je ugotovljeno, da upravičenec ne izpolnjuje meril za upravičenost, zavez ali drugih obveznosti v zvezi s pogoji za odobritev pomoči ali podpore, kot jih določa področna kmetijska zakonodaja, se pomoč ne plača ali se v celoti ali delno ukine, ustrezne plačilne pravice iz člena 21 Uredbe (EU) št. 1307/2013 pa se, kadar je to ustrezno, ne dodelijo ali se ukinejo.
[…]“
2. Uredba (EU) št. 1307/2013
5. „Splošna pravila“ iz člena 52 poglavja 1 Uredbe (EU) št. 1307/2013(4) z naslovom „Prostovoljna vezana podpora“ med drugim določajo:
„1. Države članice lahko kmetom odobrijo vezano podporo pod pogoji, določenimi v tem poglavju […]
[…]
6. Vezana podpora je shema, ki omejuje proizvodnjo v obliki letnega plačila, ki temelji na fiksnih površinah in donosih ali na fiksnem številu živali in spoštuje finančne zgornje meje, ki jih določijo države članice za vsak ukrep in o njih uradno obvestijo Komisijo.
[…]“
3. Delegirana uredba (EU) št. 639/2014
6. Člen 53(1) Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014(5) z naslovom „Pogoji za odobritev podpore“ določa:
„Države članice določijo merila za upravičenost do ukrepov vezane podpore v skladu z okvirom iz Uredbe (EU) št. 1307/2013 in pogoji, določenimi v tej uredbi.“
4. Delegirana uredba (EU) št. 640/2014
7. V uvodnih izjavah 28 in 31 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014(6) je med drugim navedeno:
„(28) Pri vlogah za pomoč v okviru shem pomoči za živali ali zahtevkih za plačilo v okviru ukrepov podpore na žival zadevna žival v primeru neizpolnjevanja postane neupravičena. Znižanja morajo biti določena, ko je ugotovljena prva žival, ki ne izpolnjuje meril, vendar mora biti ne glede na stopnjo znižanja kazen manj stroga, kadar je neizpolnjevanje meril ugotovljeno pri treh živalih ali manj. V vseh ostalih primerih bi morala biti resnost upravne kazni odvisna od odstotka živali, za katere je bilo ugotovljeno, da ne izpolnjujejo meril.
[…]
(31) Za ukrepe podpore za razvoj podeželja bi morale biti zavrnitve in ukinitve podpore ter upravne kazni določene ob upoštevanju načel odvračanja in sorazmernosti. Zavrnitve in ukinitve podpore bi morale biti razvrščene glede na resnost, obseg, trajanje in ponavljanje ugotovljenega neizpolnjevanja. Glede kriterijev upravičenosti, zavez in drugih obveznosti bi bilo treba pri zavrnitvah in ukinitvah podpore ter upravnih kaznih upoštevati posebnosti različnih ukrepov podpore. V primeru resnega neizpolnjevanja ali če upravičenec predloži lažne dokaze, da bi prejel podporo, bi bilo treba podporo zavrniti in naložiti upravno kazen. Upravne kazni bi morale segati vse do popolne izključitve iz enega ali več ukrepov podpore ali vrste operacij za določeno obdobje.“
8. Člen 2(1) Delegirane uredbe št. 640/2014 med drugim določa naslednjo opredelitev pojmov:
„[…]
2. ‚neizpolnjevanje‘ pomeni:
(a) pri merilih za upravičenost, zavezah ali drugih obveznostih glede pogojev za dodelitev pomoči ali podpore iz člena 67(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013, vsakršno nespoštovanje navedenih meril za upravičenost, zavez ali ostalih obveznosti […]
[…]
13. ‚shema pomoči za žival‘ pomeni ukrep prostovoljno vezane podpore iz poglavja 1 naslova IV Uredbe (EU) št. 1307/2013, pri katerem letno plačilo, ki se odobri v okviru opredeljenih količinskih omejitev, temelji na določenem številu živali;
[…]
15. ‚vloga za pomoč na žival‘ pomeni vlogo za plačilo pomoči v primeru, ko letno plačilo, ki se dodeli v okviru opredeljenih količinskih omejitev, temelji na določenem številu živali iz prostovoljno vezane podpore, določene v poglavju 1 naslova IV Uredbe (EU) št. 1307/2013;
16. ‚prijavljene živali‘: pomenijo živali, ki so predmet vloge za pomoč na žival na podlagi sheme pomoči za živali ali zahtevka za plačilo za ukrep podpore na žival;
[…]
18. ‚ugotovljena žival‘ pomeni:
(a) pri shemi pomoči za žival, žival, ki izpolnjuje vse pogoje, določene v pravilih za dodelitev pomoči; ali
(b) pri ukrepu podpore na žival, žival, ugotovljeno z upravnimi pregledi ali pregledi na kraju samem; […]“
9. Člen 30, od (1) do (3), Delegirane uredbe št. 640/2014 z naslovom „Podlaga za izračun“ določa:
„1. Pomoč ali podpora se v nobenem primeru ne dodeli za število živali, višje od števila, ki je navedeno v vlogi za pomoč ali zahtevku za plačilo.
2. Živali na kmetijskem gospodarstvu veljajo za ugotovljene le, če so identificirane v vlogi za pomoč ali zahtevku za plačilo. Identificirane živali se lahko nadomestijo, ne da bi to povzročilo izgubo pravice do plačila pomoči ali podpore, če pristojni organ še ni obvestil upravičenca o neizpolnjevanju zahtev v vlogi ali zahtevku ali če upravičenec še ni bil obveščen o nameri organa, da izvede pregled na kraju samem. Kadar država članica ne uporabi možnosti, da bi imela sistem brez zahtevkov v skladu s pravili, ki jih Komisija določi na podlagi člena 78(b) Uredbe (EU) št. 1306/2013, z vsemi sredstvi zagotovi, da ne obstaja noben dvom o tem, katere živali so zajete v vlogah ali zahtevkih upravičenca.
3. Brez poseganja v člen 31 se v primeru, če število živali, prijavljenih v vlogi za pomoč ali zahtevku za plačilo, presega število, ki je ugotovljeno z upravnimi pregledi ali pregledi na kraju samem, pomoč ali podpora izračuna na podlagi ugotovljenih živali.“
10. Člen 31(1) Delegirane uredbe št. 640/2014 z naslovom „Upravne kazni v zvezi s prijavljenimi živalmi v okviru shem pomoči za živali ali ukrepov podpore na žival“ določa:
„Kadar je v zvezi z vlogo za pomoč v okviru sheme pomoči za živali ali v zvezi z zahtevkom za plačilo v okviru ukrepov podpore na žival ugotovljena razlika med številom prijavljenih živali in številom ugotovljenih živali v skladu s členom 30(3), se skupni znesek pomoči ali podpore, do katere je upravičenec upravičen v okviru sheme pomoči ali ukrepa podpore za zadevno leto zahtevka, zmanjša za odstotek, ki se določi v skladu z odstavkom 3 tega člena, v primeru da je bilo neizpolnjevanje ugotovljeno pri največ treh živalih.“
5. Izvedbena uredba (EU) št. 809/2014
11. Člen 15 Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014(7) pod naslovom „Spremembe zbirne vloge ali zahtevka za plačilo“ med drugim določa:
„1. Po končnem roku za predložitev zbirne vloge ali zahtevka za plačilo se lahko v zbirno vlogo ali zahtevek za plačilo dodajo posamezne kmetijske parcele ali posamezne plačilne pravice ali se te parcele ali pravice v vlogi ali zahtevku prilagodijo, če se upoštevajo zahteve v okviru zadevnih shem neposrednih plačil ali ukrepov za razvoj podeželja.
[…]
3. Če je pristojni organ upravičenca že obvestil o kakršnem koli primeru neskladnosti v zbirni vlogi ali zahtevku za plačilo, ali če je pristojni organ upravičenca obvestil, da namerava opraviti pregled na kraju samem, ali če se pri pregledu na kraju samem odkrije kakršna koli neskladnost, spremembe v skladu z odstavkom 1 niso dovoljene v zvezi s kmetijskimi parcelami, pri katerih je bila ugotovljena neskladnost.
[…]“
12. Člen 21(1) Izvedbene uredbe št. 809/2014 z naslovom „Zahteve v zvezi z vlogo za pomoč na žival in zahtevki za plačilo v okviru ukrepov podpore na žival“ med drugim določa:
„Vloga za pomoč na žival, kot je opredeljena v točki 15 drugega pododstavka člena 2(1) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014, […] vsebuje vse informacije, potrebne za ugotovitev upravičenosti do pomoči in/ali podpore, in zlasti:
[…]
(c) število živali vsake vrste, za katero se predloži vloga za pomoč na žival ali zahtevek za plačilo, in pri govedu identifikacijsko oznako živali;
[…]“
B. Nacionalno pravo
13. Člen 4 A termeléshez kötött közvetlen támogatások igénybevételének szabályairól szóló 9/2015. (III. 13.) FM rendelet (uredba ministra za kmetijstvo št. 9/2015 z dne 13. marca 2015 o določbah za uveljavljanje vezanih neposrednih pomoči, v nadaljevanju: uredba ministra št. 9) med drugim določa:
„(2) Državna blagajna odloči o pomoči po […] opravljenih pregledih iz Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 […], ob upoštevanju določb o znižanjih in drugih kaznih, ki so določene v tej uredbi.
[…]“
14. Na podlagi člena 7(3) uredbe ministra št. 9 je „[n]ajmanjše število upravičenih živali […] ena žival“.
15. Člen 11(1)(e) uredbe ministra št. 9 določa:
„Do pomoči za krave dojilje je upravičen kmet, […] čigar čreda, prijavljena za pomoč, je sestavljena iz več kot 50 % telet, namenjenih za proizvodnjo mesa, in v kateri je vsaj 30 % živali, vključenih v vlogo za pomoč, telilo v zadevnem letu, ter ki teleta, povržena med rejo, vsaj en mesec od datuma telitve ohrani v isti čredi kot njihove matere, ki so vključene v vlogo za pomoč […]“
III. Dejansko stanje postopka v glavni stvari, vprašanja za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem
16. Tožeča stranka je 9. maja 2019 pri prvostopenjskem organu, pristojnem za dodeljevanje kmetijskih pomoči, vložila zahtevek za plačilo proizvodno vezane pomoči za enajst krav dojilj.
17. Ta organ je 25. junija 2020 zahtevek za plačilo pomoči zavrnil, ker naj bi v zadevnem obdobju telile le tri od enajstih živali, kar naj bi pomenilo, da je bila stopnja telitve 27 %, tako da naj pogoji iz člena 11(1)(e) uredbe ministra št. 9 ne bi bili izpolnjeni. V takem primeru naj nobena od živali, vključenih v zahtevek, ne bi bila upravičena, pa tudi člen 31 Delegirane uredbe št. 640/2014 naj se ne bi uporabljal.
18. Agrárminiszter je na podlagi ugovora tožeče stranke potrdil odločbo prvostopenjskega organa in ugotovil, da je število upravičenih živali v smislu člena 7(3) uredbe ministra št. 9 nič, če ni vsaj 30 % živali, za katere je bil vložen zahtevek, telilo.
19. Tožeča stranka je zoper odločbo o ugovoru vložila tožbo pri predložitvenem sodišču. V njeni obrazložitvi je navedla, da Agrárminiszter nezakonito ni uporabil pravnih posledic iz členov 30 in 31 Delegirane uredbe št. 640/2014, in sicer znižanj in kazni. Poleg tega naj števila ugotovljenih živali in števila živali, ki ne izpolnjujejo meril za upravičenost, ne bi določil v skladu s členom 2(1), drugi pododstavek, točka 18, ampak naj bi upošteval le število prijavljenih živali v skladu s členom 2(1), drugi pododstavek, točka 16, Delegirane uredbe št. 640/2014. Vendar naj bi člen 30(3) te uredbe določal, da se pomoč izračuna na podlagi števila ugotovljenih živali. Tožeča stranka končno meni, da deset od enajstih krav dojilj, za katere je bil vložen zahtevek, izpolnjuje merila za upravičenost, zlasti 30-odstotno stopnjo telitve, tako da se lahko pomoč le sorazmerno zniža, ni pa je mogoče v celoti zavrniti.
20. Predložitveno sodišče se sprašuje, ali je zavrnitev vezane pomoči skladna zlasti s členoma 30 in 31 Delegirane uredbe št. 640/2014, zato postavlja naslednja vprašanja:
1. Ali je praksa države članice, v skladu s katero je treba – kadar je na podlagi merila upravičenosti do pomoči, ki ga določi država članica, stopnja telitve, dosežena glede na število prijavljenih živali, nižja od stopnje telitve, ki se zahteva in je določena za prijavljene živali – [zahtevek za plačilo] proizvodno vezane pomoči za krave dojilje zavrniti v celoti tudi, če je zahtevana stopnja telitve v manjši skupini prijavljenih živali dosežena, ker se zaradi nižjega deleža telitev od tistega, ki se zahteva v nacionalni zakonodaji, šteje, da nobena od prijavljenih živali ni upravičena, skladna s členom 30(3) Delegirane uredbe št. 640/2014, ob upoštevanju uvodnih izjav 28 in 31, člena 2(1), točki 16 in 18, ter člena 31, od (1) do (3), te uredbe?
2. Če je odgovor na prejšnje vprašanje nikalen: ali je treba v obravnavani zadevi glede na zahtevi po stopnjevanju in sorazmernosti iz uvodnih izjav 28 in 31 Delegirane uredbe št. 640/2014 ter ob upoštevanju členov pravnih predpisov Unije, navedenih v prejšnjem vprašanju, število upravičenih živali v smislu člena 2(1), točka 18, in člena 30(3) te uredbe, če je delež telitev nižji od tistega, ki ga določa nacionalna zakonodaja, določiti tako, da:
(a) se kot upravičene živali upoštevajo samo tiste, ki so telile, ali
(b) se za upravičene živali šteje skupina prijavljenih živali, v kateri je dosežena stopnja telitve, določena v nacionalnih predpisih?
3. Ali je treba ob upoštevanju členov 30(3) ter 31(1) in (2) Delegirane uredbe št. 640/2014 in zahteve po sorazmernosti iz uvodne izjave 31 te uredbe člen 31(3) te uredbe razlagati tako, da je treba za določitev osnove za kazen ugotoviti razmerje med živalmi, ki ne izpolnjujejo zahtev, in živalmi, ki izpolnjujejo zahteve, ali pa tako, da je treba primerjati razmerje med prijavljenimi živalmi in živalmi, ki izpolnjujejo zahteve, ter tako dobljeno razmerje pomnožiti s 100 in tako izračunati odstotek?
21. K tem vprašanjem sta pisna stališča poleg tožeče stranke podali tudi madžarska vlada in Evropska komisija. Sodišče je v skladu s členom 76(2) Poslovnika odločilo, da se ustna obravnava ne opravi.
IV. Presoja
A. Predmet prvega vprašanja za predhodno odločanje
22. Predmet prvega vprašanja za predhodno odločanje je razlaga določb prava Unije o prostovoljni vezani podpori na podlagi vlog za pomoč v okviru shem pomoči za žival(8), zaradi prenosa katerih je bila sprejeta uredba ministra št. 9. Za razlago teh določb je treba uporabiti predvsem določbe Uredbe št. 1307/2013 in delegiranih uredb št. 639/2014 in 640/2014, ki sta namenjeni njenemu izvajanju, ter Izvedbene uredbe št. 809/2014.
23. Na podlagi člena 11(1)(e) uredbe ministra št. 9 je pogoj za upravičenost do vezane pomoči za krave dojilje med drugim, da je vsaj 30 % živali v čredi, prijavljeni za pomoč, za katere je bil vložen ta zahtevek, v letu zahtevka telilo. Kot je navedla madžarska vlada, naj bi se s predpisano 30-odstotno stopnjo telitve spodbujalo kmete k dolgoročni ohranitvi ali celo k povečanju njihovih čred.
24. Agrárminiszter je vlogo za pomoč tožeče stranke na podlagi te določbe zavrnil v celoti, ker je enajst krav dojilj, navedenih v tej vlogi, v letu zahtevka doseglo le 27-odstotno stopnjo telitve. Tožeča stranka tega ne prereka, vendar želi s tožbo doseči, da se ji zahtevana pomoč odobri za le deset krav dojilj, ki so dosegle zahtevano 30-odstotno stopnjo telitve. Tožeča stranka in madžarska vlada trdita, da je ta delež le podlaga za izračun višine pomoči, tako da se lahko pomoč zgolj sorazmerno zniža.
25. Najprej bom obravnavala vprašanje, ali države članice lahko uvedejo tako shemo pomoči. Poleg tega bom pojasnila, ali se lahko vloga za vezano pomoč in število živali, navedeno v njej, še naknadno spremeni, kot trdi tožeča stranka (pod B).
26. Nazadnje bom obravnavala še vprašanje, ali določbe prava Unije o izračunu vezanih pomoči in uporabi upravnih kazni v tem primeru omogočajo zgolj znižanje pomoči, ne pa njene zavrnitve (pod C).
B. Diskrecijska pravica držav članic, da določijo pogoje za odobritev vezanih pomoči
27. V skladu s členom 52(9) Uredbe št. 1307/2013 se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70 te uredbe, v katerih so med drugim določeni pogoji za odobritev vezane podpore. Člen 53(1) Delegirane uredbe št. 639/2014 pod naslovom „Pogoji za odobritev podpore“ temu primerno določa, da države članice določijo merila za upravičenost do ukrepov vezane podpore v skladu z okvirom iz Uredbe št. 1307/2013 in pogoji, določenimi v tej uredbi.
28. Menim, da je Madžarska s sprejetjem sheme pomoči iz člena 11(1)(e) uredbe ministra št. 9 izvrševala svojo diskrecijsko pravico v skladu z določbami prava Unije, ki se uporabljajo. Merila za odobritev vezane pomoči, ki so določena v njej, so namreč „pogoji za upravičenost“ v smislu Priloge I(3)(g) k Delegirani uredbi št. 639/2014(9), ki so bili sporočeni Komisiji v skladu s členom 67(1) te uredbe.(10)
29. To pomeni, da člen 11(1)(e) uredbe ministra št. 9 določa pogoje za prejem vezane pomoči iz te določbe, kakršno je tudi stališče Komisije. Na podlagi te določbe morajo krave dojilje, navedene v zahtevku, to je število prijavljenih živali v smislu člena 2(1), drugi pododstavek, točka 16, Delegirane uredbe št. 640/2014(11), v letu zahtevka doseči 30-odstotno stopnjo telitve. Torej gre za pogoj za odobritev, ki je strogo vezan na število živali, prijavljenih v vlogi.
30. Tako razumevanje potrjujejo tako besedilo člena 52(6) Uredbe št. 1307/2013, v skladu s katerim letno plačilo vezane podpore med drugim temelji na fiksnem številu živali, kot tudi opredelitvi pojmov iz člena 2(1), drugi pododstavek, točki 13 in 15, Delegirane uredbe št. 640/2014 „shema pomoči za žival“ in „vloga za pomoč na žival“, ki temelji na tej shemi, ki uresničujeta to besedilo.(12)
31. V skladu s tem člen 11(1)(e) uredbe ministra št. 9 – glede „prijavljen[ih] živali“ v vlogi za pomoč v smislu člena 2(1), drugi pododstavek, točka 16, Delegirane uredbe št. 640/2014 – temelji na določenem številu živali. Samo na podlagi tega števila se določi, ali je bila 30-odstotna stopnja telitve v letu zahtevka dosežena in je bilo treba pomoč odobriti.
32. Zato je treba argument, da člen 11(1)(e) uredbe ministra št. 9 ne določa pogojev za odobritev, ampak samo podlago za izračun vezane pomoči na podlagi števila „ugotovljen[ih] žival[i]“ v smislu člena 2(1), drugi pododstavek, točka 18, Delegirane uredbe št. 640/2014, zavrniti.
33. Da tožeča stranka glede na število živali, za katero je predložila vlogo za vezano pomoč, in sicer enajst krav, teh pogojev za odobritev ni izpolnila, ni sporno. Stopnja telitve, izračunana na podlagi tega števila po izteku leta zahtevka, je bila namreč samo 27-odstotna.
34. Vendar tožeča stranka trdi, da ji je treba pomoč odobriti vsaj za deset krav, ker so te dosegle 30-odstotno stopnjo telitve. Ta argumentacija pomeni, da bi se število živali, prijavljenih v prvotni vlogi za pomoč z dne 9. maja 2019, naknadno zmanjšalo.
35. Vendar, kot pravilno navaja Komisija, tak naknadni popravek v tem primeru ni možen.
36. V skladu s členom 15(3) v povezavi s členom 21(1)(c) Izvedbene uredbe št. 809/2014 spremembe zahtevka za plačilo niso dovoljene v zvezi s kmetijskimi parcelami, pri katerih je bila ugotovljena neskladnost, vključno s številom živali, navedenim v zahtevku za plačilo, če je pristojni organ upravičenca že obvestil o kakršnem koli primeru neskladnosti v zahtevku za plačilo. V skladu s členom 2(1), drugi pododstavek, točka 2(a), Delegirane uredbe št. 640/2014 za tako neskladnost velja vsakršno nespoštovanje meril za upravičenost. Pristojni organ je upravičenca tako obvestil 25. junija 2020, torej po izteku leta zahtevka, ko je z obrazložitvijo, da 30-odstotna stopnja telitve ni dosežena, zavrnil vlogo za pomoč.
37. Zato določbe prava Unije, ki sem jih obravnavala zgoraj, ne nasprotujejo odločitvi Agrárminiszter, da tožeči stranki zahtevano pomoč zavrne v celoti, ki temelji na členu 11(1)(e) uredbe ministra št. 9.
C. Člena 30 in 31 Delegirane uredbe št. 640/2014 se ne uporabljata
38. V nasprotju s trditvami tožeče stranke in madžarske vlade ter dvomi predložitvenega sodišča izid na podlagi členov 30 in 31 Delegirane uredbe št. 640/2014 ni nič drugačen. Ti določbi se niti ne nanašata na pogoje za odobritev vezanih pomoči, tako da ne moreta omejiti diskrecijske pravice države članice v zvezi s tem, niti se ne uporabljata, če pogoj za odobritev, kakršen je obravnavani, ni izpolnjen.
1. Člen 30 Delegirane uredbe št. 640/2014
39. Člen 30 Delegirane uredbe št. 640/2014 že glede na svoj naslov („Podlaga za izračun“) ne določa pogojev za odobritev vezane pomoči, ampak samo merila za njen izračun. V skladu s členom 30(1) se pomoč ne dodeli za število živali, višje od števila, ki je navedeno v vlogi za pomoč ali zahtevku za plačilo. V skladu s členom 30(2), prvi stavek, je pogoj, da so živali na kmetijskem gospodarstvu ugotovljene oziroma identificirane za ta namen v vlogi za pomoč. Če število živali, prijavljenih v vlogi za pomoč, presega število, ki je ugotovljeno z upravnimi pregledi ali pregledi na kraju samem, se v skladu s členom 30(3) pomoč izračuna na podlagi ugotovljenih živali.(13)
40. Zato se te določbe ne nanašajo na pogoj za upravičenost „število živali, prijavljenih za leto zahtevka“, iz člena 11(1)(e) uredbe ministra št. 9 in se ne uporabljajo.
41. Sicer se za besedilo člena 30(1) Delegirane uredbe št. 640/2014 ne zdi, da izključuje, da bi se pomoč dodelila za manjše število živali, kot je navedeno v vlogi za pomoč ali zahtevku za plačilo.
42. Kot sem pojasnila zgoraj v točkah od 28 do 36, pa naknadno zmanjšanje števila živali, prijavljenih v vlogi, v obravnavanem primeru z enajst na deset krav dojilj, ne bi bilo skladno niti s pogoji za odobritev sheme pomoči iz člena 11(1)(c) uredbe ministra št. 9 niti s členom 15(3) Izvedbene uredbe št. 809/2014. Poleg tega bi bilo tako zmanjšanje v nasprotju s ciljem te sheme pomoči, ki ga je poudarila madžarska vlada. S pogojem, da mora v letu zahtevka teliti vsaj 30 % krav dojilj, prijavljenih v vlogi za pomoč, naj bi se spodbujalo kmete k dolgoročni ohranitvi ali celo k povečanju njihovih čred (točka 23 zgoraj). Če bi lahko kmet zato, da bi izpolnil predpisano stopnjo telitve, naknadno zmanjšal število živali, prijavljenih v vlogi za pomoč, pa ne bi bila zagotovljena niti ta spodbujevalni učinek niti ohranitev čred.
2. Člen 31 Delegirane uredbe št. 640/2014
43. Določbe o upravnih kaznih iz člena 31 Delegirane uredbe št. 640/2014 se prav tako ne uporabljajo in zato ne morejo biti podlaga za procentualno znižanje zneska zahtevane pomoči.
44. V skladu s členom 2(1), drugi pododstavek, točka 2(a), Delegirane uredbe št. 640/2014 sicer vsakršno nespoštovanje meril za upravičenost pomeni neizpolnjevanje (točka 36 zgoraj), zaradi katerega se lahko načeloma naložijo upravne kazni. Zgolj zaradi tega se v skladu z določbami iz člena 31, od (1) do (3), te uredbe upoštevajo število ugotovljenih živali in neizpolnjevanja pri posameznih živalih.(14) Vendar je pogoj, da pravica do pomoči po temelju obstoji.
45. V skladu s členom 11(1)(e) uredbe ministra št. 9 pa je pogoj za pravico do pomoči, kot je bilo že navedeno, da število krav dojilj, prijavljenih v vlogi za pomoč, v letu zahtevka doseže 30-odstotno stopnjo telitve. Ta pogoj za odobritev se – v skladu s pogoji iz člena 52(6) Uredbe št. 1307/2013 v povezavi s členom 2(1), drugi pododstavek, točki 13 in 15, Delegirane uredbe št. 640/2014 (točki 30 in 31 zgoraj) – tako nanaša na čredo, ne pa na (posamezne) živali.
46. Zato sorazmerno znižanje pomoči na podlagi določb iz člena 31 Delegirane uredbe št. 640/2014 ni možno. Ker gre v obravnavanem primeru za neizpolnjevanje pogoja za odobritev, tudi načelo sorazmernosti, ki se uresničuje s temi določbami(15), ne narekuje drugačnega izida. Pomoč se namreč niti delno ne sme dodeliti, če niso izpolnjeni zanjo določeni pogoji.
D. Vmesni predlog
47. Glede na navedeno določbe iz člena 30(3) in člena 31, od (1) do (3), Delegirane uredbe št. 640/2014 ne nasprotujejo sporni praksi odločanja.
48. Zato je treba na prvo vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti pritrdilno.
49. Tako tudi ni treba odgovoriti na drugo in tretje vprašanje za predhodno odločanje, ki se nanašata na metodo za izračun procentualnega znižanja na podlagi člena 30(3) in člena 31, od (1) do (3), Delegirane uredbe št. 640/2014.
V. Predlog
50. Sodišču predlagam, naj na prvo vprašanje za predhodno odločanje odgovori:
Če se zahtevek za plačilo proizvodno vezane pomoči za krave dojilje zavrne v celoti z obrazložitvijo, da stopnja telitve, ki jo določa nacionalna zakonodaja, glede na število živali, prijavljenih v vlogi za pomoč, ni bila dosežena, je to v skladu s členom 30(3) in členom 31, od (1) do (3), Delegirane uredbe št. 640/2014, tudi če bi skupina živali, ki je manjša od števila prijavljenih živali, dosegla to stopnjo telitve.