Zadeva T‑570/10

Environmental Manufacturing LLP

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava figurativne znamke Skupnosti, ki prikazuje volčjo glavo – Prejšnji nacionalni in mednarodni figurativni znamki WOLF Jardin in Outils WOLF – Relativni razlogi za zavrnitev – Škodovanje razlikovalnemu učinku ali ugledu prejšnje znamke – Člen 8(5) Uredbe (ES) št. 207/2009“

Sodba Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 22. maja 2012 ?II ‑ 0000

Povzetek sodbe

1.      Znamka Skupnosti – Pripombe tretjih oseb in ugovor – Preizkus ugovora – Dokaz o uporabi prejšnje znamke – Delna uporaba – Vpliv

(Uredba Sveta št.  207/2009, člen 42(2) in (3))

2.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika enake ali podobne prejšnje znamke z ugledom – Varstvo prejšnje ugledne znamke, razširjeno na proizvode ali storitve, ki niso podobni – Pogoji – Neupravičeno izkoriščanje razlikovalnega učinka ali ugleda prejšnje znamke – Oškodovanje razlikovalnega učinka ali ugleda prejšnje znamke – Upoštevna javnost

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(5))

3.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika enake ali podobne prejšnje znamke z ugledom – Varstvo prejšnje ugledne znamke, razširjeno na proizvode ali storitve, ki niso podobni – Pogoji – Povezava med znamkami – Merila presoje

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(5))

4.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika enake ali podobne prejšnje znamke z ugledom – Varstvo prejšnje ugledne znamke, razširjeno na proizvode ali storitve, ki niso podobni – Varstvo, odobreno tudi v primeru uporabe znaka za enake ali podobne proizvode ali storitve – Oškodovanje razlikovalnega učinka prejšnje znamke

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(5))

1.      Čeprav je namen pojma delne uporabe, da znamke, ki se niso uporabljale za dano kategorijo proizvodov, ne postanejo nerazpoložljive, pa vseeno ne sme učinkovati tako, da imetniku prejšnje znamke odvzame vso varstvo za proizvode, ki kljub temu, da niso popolnoma enaki tistim, za katere je lahko dokazal resno in dejansko uporabo, niso bistveno drugačni od njih in spadajo v isto skupino, ki je sicer lahko razdeljena le poljubno. Glede tega je praktično nemogoče, da bi imetnik znamke dokazal uporabo te znamke za vse mogoče različice proizvodov, ki jih zajema registracija. Zato pojma „del proizvodov ali storitev“ ni mogoče razumeti, kot da vključuje vse tržne različice podobnih proizvodov ali storitev, ampak samo proizvode ali storitve, ki so dovolj različni, da lahko oblikujejo koherentne kategorije ali podkategorije.

(Glej točko 21.)

2.      Javnost, ki jo je treba upoštevati v okviru člena 8(5) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti, se spreminja glede na vrsto kršitve, ki jo zatrjuje imetnik prejšnje znamke. Na eni strani je treba razlikovalni učinek in ugled znamke namreč presojati glede na njeno zaznavanje pri upoštevni javnosti, ki jo predstavlja povprečni potrošnik proizvodov ali storitev, za katere je ta znamka registrirana, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren. Zato je treba obstoj kršitev, ki pomenijo oškodovanje razlikovalnega učinka ali ugleda prejšnje znamke, presojati z vidika povprečnega potrošnika proizvodov ali storitev, za katere je ta znamka registrirana, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren. Na drugi strani je treba obstoj kršitve, ki pomeni neupravičeno izkoriščanje razlikovalnega učinka ali ugleda prejšnje znamke, kadar je prepovedana korist, ki jo ima od te znamke imetnik poznejše znamke, presojati z vidika povprečnega potrošnika proizvodov ali storitev, za katere je registrirana poznejša znamka, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren.

(Glej točko 32.)

3.      Varstvo, ki ga daje člen 8(5) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti, ni odvisno od ugotovitve take stopnje podobnosti med zadevnima znamkama, da v mišljenju upoštevne javnosti glede teh znamk obstaja verjetnost zmede. Zadostuje, da stopnja podobnosti med tema znamkama učinkuje tako, da upoštevna javnost med njima ustvari povezavo. Obstoj take povezave je treba presojati celovito, ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov obravnavane zadeve, kot so stopnja podobnosti med nasprotujočima si znamkama, narava proizvodov in storitev, za katere sta nasprotujoči si znamki registrirani, vključno s stopnjo bližine ali različnosti teh proizvodov ali storitev ter upoštevno javnostjo, intenzivnost ugleda prejšnje znamke, stopnja razlikovalnega učinka prejšnje znamke, ki ga ima sama po sebi ali ki je pridobljen z uporabo, in obstoj verjetnosti zmede pri javnosti.

(Glej točke 36, 37 in 41.)

4.      Na člen 8(5) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti se je mogoče sklicevati v podporo ugovoru, vloženemu tako zoper prijavo znamke Skupnosti za proizvode in storitve, ki niso enaki ali podobni označenim s prejšnjo znamko, kot zoper prijavo znamke Skupnosti za proizvode, ki so enaki ali podobni proizvodom prejšnje znamke.

Dejstvo, da konkurenti uporabljajo deloma podobne znake za enake ali podobne proizvode, ogroža takojšnjo asociacijo upoštevne javnosti med znaki in zadevnimi proizvodi, kar lahko škodi sposobnosti prejšnje znamke, da proizvode, za katere je registrirana, označuje tako, kot da izvirajo od imetnika navedene znamke.

(Glej točki 61 in 62.)