SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)
z dne 16. decembra 2010
Zadeva T‑364/09 P
Giorgio Lebedef
proti
Evropski komisiji
„Pritožba − Javni uslužbenci – Uradniki – Letni dopust – Napotitev na delo s polovičnim delovnim časom zaradi sindikalnega zastopanja – Neodobrena odsotnost – Odbitje nekaj dni od letnega dopusta – Člen 60 Kadrovskih predpisov“
Predmet: Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 7. julija 2009 v zadevi Lebedef proti Komisiji (F‑39/08, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑241 in II‑A‑1‑1305), s katero se predlaga razveljavitev te sodbe.
Odločitev: Pritožba se zavrne. Giorgio Lebedef nosi svoje stroške in stroške, ki jih je v tem postopku priglasila Evropska komisija.
Povzetek
1. Uradniki – Zastopanje – Varstvo predstavnikov osebja – Obseg
(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga II, člen 1, šesti odstavek)
2. Pritožba – Pritožbeni razlogi – Pritožbeni razlog zoper del obrazložitve sodbe, ki ni nujen za utemeljitev njenega izreka – Brezpredmeten pritožbeni razlog
(člen 257 PDEU; Statut Sodišča, Priloga I, člen 9)
3. Pritožba – Pritožbeni razlogi – Neopredelitev navedene napačne uporabe prava – Nedopustnost
(člen 257 PDEU; Statut Sodišča, Priloga I, člen 11; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 138(1), prvi pododstavek, (c))
4. Pritožba – Pritožbeni razlogi – Pomanjkljiva obrazložitev – Implicitna obrazložitev, ki jo poda Sodišče za uslužbence – Dopustnost – Pogoji
(Statut Sodišča, člen 36 in Priloga I, člen 7(1))
1. Namen člena 1, šesti odstavek, drugi stavek, Priloge II h Kadrovskim predpisom je varovati pravice članov odbora uslužbencev in uradnikov, ki jih odbor imenuje v telesa, ustanovljena na podlagi Kadrovskih predpisov, ali ki jih ustanovi institucija, tako da jih zavaruje pred vsakršno škodo, ki bi jo lahko utrpeli zaradi zastopanja osebja na podlagi teh predpisov. Poleg tega je namen tega člena v skladu s prvim stavkom olajšati sodelovanje uradnikov pri zastopanju osebja, tako da se jim predvsem omogoči, da pri tej dejavnosti sodelujejo v okviru delovnega časa, ki je običajno namenjen delu, ki ga morajo opravljati v svoji instituciji, in ne zunaj tega delovnega časa.
Nasprotno pa, po eni strani, cilj oziroma posledica te določbe ni, da so uradniki, ki opravljajo take dejavnosti zastopanja osebja in za to niso posebej napoteni, oproščeni drugih obveznosti, ki izhajajo iz Kadrovskih predpisov, in zlasti obveznosti iz člena 60, prvi odstavek, teh predpisov. Glede tega mora biti uradnik vedno na voljo instituciji. Po drugi strani dejstvo, da se naloge kadrovskega zastopanja štejejo za „del delovnih dolžnosti“, ki jih morajo opravljati v instituciji, nikakor ne pomeni, da je uradnik, ki opravlja te naloge, zato prisoten v službi, v kateri je zaposlen, niti da se ga šteje za odsotnega iz te službe. Taka razlaga namreč ne izhaja niti iz besedila niti iz cilja člena 1, šesti odstavek, Priloge II h Kadrovskim predpisom.
(Glej točki 23 in 24.)
Napotitev na: Splošno sodišče, 13. december 2000, F proti Parlamentu, T‑110/99 in T‑160/99, RecFP, str. I‑A‑291 in II‑1333, točka 64.
2. Razlog, naveden v okviru pritožbe zoper obrazložitev sodbe Sodišča za uslužbence, ki ni nujna za odločbo, zoper katero je vložena pritožba, je brezpredmeten in ga je treba zavrniti.
(Glej točko 31.)
Napotitev na: Splošno sodišče, 19. januar 2010, De Fays proti Komisiji, T‑355/08 P, točka 56 in navedena sodna praksa.
3. Iz člena 11 Priloge I k Statutu Sodišča in člena 138(1)(c) Poslovnika Splošnega sodišča izhaja, da je treba v pritožbi jasno navesti grajane elemente sodbe, katere razveljavitev je predlagana, in pravne trditve, ki na poseben način utemeljujejo ta predlog. Pritožba, ki ne vsebuje nobene posebne obrazložitve o napačni uporabi prava, zaradi katere bi bila razveljavljena izpodbijana sodba ali sklep, ne izpolnjuje te zahteve.
Poleg tega je treba preveč splošne in premalo natančne trditve, da bi lahko bile predmet pravne presoje, šteti za očitno nedopustne.
(Glej točko 32.)
Napotitev na:
Sodišče: 10. februar 2009, Correia de Matos proti Komisiji, C‑290/08 P, neobjavljen v ZOdl., točka 18 in navedena sodna praksa;
Splošno sodišče: 6. maj 2010, Kerelov proti Komisiji, T‑100/08 P, točka 39 in navedena sodna praksa.
4. Obveznost obrazložitve sodbe izhaja iz člena 36 Statuta Sodišča, ki se za Sodišče za uslužbence uporablja na podlagi člena 7(1) Priloge I k temu statutu. Sodbe Sodišča za uslužbence morajo biti dovolj obrazložene, da lahko Splošno sodišče izvaja sodni nadzor. Vendar te obveznosti ni mogoče razlagati tako, da mora Sodišče za uslužbence podrobno odgovoriti na vsako trditev, ki jo navede tožeča stranka, predvsem če ta ni dovolj jasna in natančna ter ne temelji na podrobnih dokazih. Obrazložitev je lahko implicitna, če zadevnim strankam omogoča, da se seznanijo z razlogi, zaradi katerih sodišče na prvi stopnji ni sprejelo njihovih trditev, pritožbenemu sodišču pa omogoča, da ima dovolj elementov za izvajanje nadzora.
(Glej točke od 71 do 73.)
Napotitev na: Splošno sodišče, 2. marec 2010, Doktor proti Svetu, T‑248/08 P, točka 64 in navedena sodna praksa; Splošno sodišče, 1. september 2010, Skareby proti Komisiji, T‑91/09 P, točka 36 in navedena sodna praksa.