Language of document : ECLI:EU:F:2014:189

SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(drugi senat)

z dne 10. julija 2014

Zadeva F‑22/13

Mátyás Tamás Mészáros

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Javni natečaj – Obvestilo o razpisu javnega natečaja EPSO/AD/207/11 – Kandidat, ki je bil izbran na natečaju in je vpisan na rezervni seznam – Preverjanje pogojev za sodelovanje na natečaju za imenovanje v naziv AD 7 s strani organa za imenovanja – Krajše delovne izkušnje od zahtevanih – Očitna napaka pri presoji komisije – Umik ponudbe za zaposlitev s strani organa za imenovanja – Vezana pristojnost organa za imenovanja“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja na podlagi njenega člena 106a, s katero M. T. Mészáros predlaga razglasitev ničnosti odločbe organa Evropske komisije, pristojnega za imenovanja (v nadaljevanju: OPI), z dne 26. septembra 2012, s katero mu je bila zavrnjena zaposlitev pri Statističnem uradu Evropske unije (Eurostat) z rezervnega seznama natečaja EPSO/AD/207/11 in s katero je bil obveščen o nameri tega organa, da bo zahteval, naj se v podatkovno zbirko Evropskega urada za izbor osebja (EPSO) vnese komentar, ki bo institucije Evropske unije obveščal, da zadevna oseba ne izpolnjuje pogoja o minimalnem trajanju delovnih izkušenj, ki se je zahtevalo za ta natečaj, da bi bila lahko zaposlena kot administrator (AD) v razredu AD 7 na podlagi navedenega natečaja.

Odločitev: Tožba se zavrne kot očitno neutemeljena. Evropska komisija nosi svoje stroške in plača stroške, ki jih je priglasil M. T. Mészáros.

Povzetek

1.      Uradniki – Natečaj – Natečajna komisija – Sestava rezervnega seznama – Nadzor nad zakonitostjo s strani organa, pristojnega za imenovanja – Ugotovitev očitne napake pri presoji – Posledica – Zavrnitev imenovanja kandidata, ki je bil izbran na natečaju

(Kadrovski predpisi, člen 30, in Priloga III, člen 5)

2.      Uradniki – Natečaj – Natečaj na podlagi kvalifikacij in preizkusov – Pogoji za pripustitev – Delovne izkušnje – Pojem – Obdobja študija – Izključitev – Dejavnosti, ki se izvajajo s statusom samozaposlene osebe ali v okviru svobodnega poklica – Vključitev – Pogoj

(Kadrovski predpisi, Priloga III, člen 5)

3.      Uradniki – Natečaj – Pogoji za pripustitev – Določitev v razpisu natečaja – Zahteva po minimalnem trajanju delovnih izkušenj – Zahteva, ki jo je treba razlagati, kot da zadeva izkušnje, ki se z vidika delovnega časa ujemajo z dejavnostjo za polni delovni čas

(Kadrovski predpisi, člen 5(3))

4.      Tožba uradnikov – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Ponudba za zaposlitev – Pripravljalni akt – Izključitev

(Kadrovski predpisi, člena 90 in 91)

5.      Uradniki – Natečaj – Organizacija – Dva ločena, a povezana natečaja za zaposlitev v različnih razredih – Možnost prerazporeditve kandidata, ki je bil izbran na natečaju za višji razred, na natečaj za nižji razred, ne da bi moral opraviti preizkuse zadnjenavedenega natečaja – Izključitev

(Kadrovski predpisi, člen 31(1))

1.      Čeprav organ, pristojen za imenovanja, ni pristojen za razglasitev ničnosti ali spremembo odločitve, ki jo je sprejela natečajna komisija, mora pri izvajanju svojih pristojnosti kljub temu sprejemati zakonite odločitve. Torej ga ne morejo zavezovati odločitve natečajne komisije, katerih nezakonitost bi lahko posledično povzročila nezakonitost njegovih odločitev. Zato mora navedeni organ, preden zadevno osebo imenuje na delovno mesto uradnika, preveriti, ali ta izpolnjuje zahtevane pogoje. Kadar natečajna komisija nepravilno pripusti kandidata k natečaju in ga nato uvrsti na rezervni seznam, mora organ, pristojen za imenovanja, zavrniti imenovanje tega kandidata z obrazloženo odločbo, s čimer sodišču Unije omogoči, da presodi njeno utemeljenost.

Zato lahko navedeni organ pri nadzoru zakonitosti odločitev natečajne komisije preveri le, ali pri izvajanju diskrecijske pravice te komisije ni bila storjena očitna napaka. Če torej organ meni, da je bila pripustitev kandidata k natečaju nezakonita, mora zavrniti imenovanje osebe, katere ime je na rezervnem seznamu natečaja kot posledica očitne napake pri presoji, na delovno mesto uradnika na poskusnem delu, nima pa možnosti, da od natečajne komisije zahteva, naj spremeni ta seznam, saj bi bilo to vmešavanje uprave v delo natečajne komisije, ki ni združljivo z neodvisnostjo te komisije.

Poleg tega se lahko napaka opredeli kot očitna, le če jo je mogoče brez težav ugotoviti na podlagi meril, s katerimi je zakonodajalec nameraval pogojevati izvajanje širokega polja prostega preudarka uprave. Torej je treba za to, da se dokaže očitna napaka pri presoji dejanskega stanja, s katero je mogoče utemeljiti razveljavitev odločitve, pokazati, da presoje iz sporne odločitve niso verjetne. Povedano drugače, očitna napaka ne more obstajati, če je mogoče sporno presojo priznati kot resnično ali veljavno.

(Glej točke od 48 do 50 in 52.)

Napotitev na:

Sodišče: sodbi Schwiering/Računsko sodišče, 142/85, EU:C:1986:405, točki 19 in 20, in Parlament/Hanning, C‑345/90 P, EU:C:1992:79, točka 22;

Sodišče prve stopnje: sodba Luxem/Komisija, T‑306/04, EU:T:2005:326, točki 22 in 24;

Sodišče za uslužbence: sodbi Pascual-García/Komisija, F‑145/06, EU:F:2008:65, točka 55, in Eklund/Komisija, F‑57/11, EU:F:2012:145, točke od 49 do 51.

2.      Študijska leta – če v obvestilu o natečaju ni navedeno drugače – se ne štejejo za obdobja, ki jih je mogoče upoštevati kot delovne izkušnje, pridobljene po pridobitvi diplome, in sicer ne glede na raven zadevnega študija, saj je študij namenjen pridobivanju znanja, ne pa usposobljenosti.

Res je sicer, da je mogoče upoštevati obdobja, ko je kandidat študiral vzporedno z delom, vendar je treba opozoriti, da se v takih okoliščinah za poklicne izkušnje šteje opravljeno delo, ne da bi sočasni – obroben in dodaten – študij preprečeval upoštevanje tega poklicnega udejstvovanja.

Dalje, kar zadeva dejavnosti, ki se opravljajo v okviru ureditve za samozaposlene osebe ali svobodnega poklica, zgolj s sklicevanjem na akademske objave nikakor ni mogoče dokazati resničnosti obstoja teh delovnih izkušenj. Za take poklicne dejavnosti samozaposlenih oseb je mogoče kot dokaz sprejeti račune ali naročilnice, v katerih so navedene opravljene naloge, ali kakršno koli drugo upoštevno uradno dokazilo.

(Glej točke od 57 do 59.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: sodba Wolf/Komisija, T‑101/96, EU:T:1997:171, točka 71;

Sodišče za uslužbence: sodbi Pascual-García/Komisija, EU:F:2008:65, točka 66, in Eklund/Komisija, EU:F:2012:145, točka 54.

3.      Natečajna komisija mora v okviru presoje delovnih izkušenj kandidata glede na minimalno trajanje, ki je bilo v razpisu natečaja določeno kot pogoj za pripustitev k natečaju, obdobje, ko je kandidat pri delodajalcu delal za krajši delovni čas, upoštevati tako, da ga preračuna v delo, ki je bilo dejansko opravljeno za polni delovni čas.

(Glej točko 64.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: sodba Giulietti/Komisija, T‑293/03, EU:T:2006:37, točka 71;

Sodišče za uslužbence: sklep Klopfer/Komisija, F‑118/05, EU:F:2006:137, točka 35.

4.      Ponudba za delovno mesto, naslovljena na kandidata z namenom imenovanja na delovno mesto uradnika na poskusnem delu, je pripravljalni akt, torej izjava o nameri, ki ji je po potrebi priložena zahteva za informacije, in torej ne ustvarja nobenih pravic.

(Glej točko 73.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: sodba Eklund/Komisija, EU:F:2012:145, točka 66.

5.      Kar zadeva natečaja, ki sta se izvajala vzporedno zaradi zaposlovanja v različnih razredih, je vsebina preizkusov, organiziranih v ocenjevalnem središču Evropskega urada za izbor osebja (EPSO), nujno odvisna od razreda, za kateri se kandidat prijavi, zato ni mogoče domnevati – ne da bi kršili načelo enakega obravnavanja – da bi bil kandidat, ki je uspešno opravil preizkuse natečaja za zaposlitev uradnikov višjega razreda, nujno uspešen tudi pri preizkusih drugega natečaja za zaposlitev uradnikov nižjega razreda. V takih okoliščinah se lahko prerazporeditev kandidata z enega natečaja na drugi zakonito opravi le pred izvedbo preizkusov v okviru natečaja, na kateri je kandidat prerazporejen. Torej uprava ne stori pravne napake, če meni, da kandidata, ki je uspešno opravil preizkuse natečaja razreda AD 7, ni mogoče samodejno prerazporediti na natečaj razreda AD 5, tudi če se ta natečaj ujema z nižjim razredom, saj tak kandidat ni dejansko opravil preizkusov natečaja razreda AD 5.

(Glej točko 76.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: sodba Demeneix/Komisija, F‑96/12, EU:F:2013:52, točka 64.