Zadeva T‑52/19
AH
proti
Evropski fundaciji za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer
Sodba Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 8. septembra 2021
„Javni uslužbenci – Pogodbeni uslužbenci – Razkritje osebnih podatkov – Prošnja za pomoč – Zavrnitev prošnje – Nepristojnost avtorja akta, ki posega v položaj – Akt, ki ga je pripravila in podpisala zunanja odvetniška pisarna – Odgovornost – Nepremoženjska škoda“
1. Tožbe uradnikov – Pravni interes – Tožba uradnika, ki je bil domnevno žrtev nezakonitega razkritja osebnih podatkov, zoper zavrnitev prošnje za pomoč – Dopustnost
(Kadrovski predpisi, člena 90 in 91)
(Glej točki 44 in 45.)
2. Uradniki – Organ za imenovanja – Organ za sklepanje pogodb o zaposlitvi – Izvajanje pristojnosti – Pooblastitev zunanjega zasebnega subjekta za sestavo in podpis sklepov o zavrnitvi prošnje za pomoč in odškodninskega zahtevka – Nedopustnost
(Kadrovski predpisi, členi 2, 90 in 91)
(Glej točke od 53 do 57.)
3. Uradniki – Organ za imenovanja – Sklep o izvajanju pooblastil, dodeljenih navedenemu organu – Nujnost objave
(Glej točki 59 in 60.)
4. Agencije Evropske unije – Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) – Zaposleni – Uporaba nacionalnega prava – Izključitev
(Kadrovski predpisi, člena 24 in 90(1); Uredba Sveta št. 1365/75, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1111/2005, člen 17)
(Glej točko 63.)
5. Tožbe uradnikov – Predhodna upravna pritožba – Možnost, da uradnik uporabi storitve odvetnika
(Kadrovski predpisi, člen 90(1))
(Glej točko 65.)
6. Tožbe uradnikov – Predhodna upravna pritožba – Sklep o zavrnitvi – Pogoji glede obličnosti
(Kadrovski predpisi, člen 90(1))
(Glej točki 66 in 67.)
7. Uradniki – Obveznost uprave, da zagotovi pomoč – Zavrnitev, da se po varnostni pomanjkljivosti začne preiskava v zvezi z domnevnim nenamernim razkritjem osebnih podatkov uslužbenca – Kršitev dolžnosti pomoči
(Kadrovski predpisi, člen 24)
(Gej točke 76, 78 in 80.)
8. Tožbe uradnikov – Odškodninska tožba – Predhodna upravna pritožba – Skladnost med pritožbo in tožbo – Sprememba zneska škode, ki se uveljavlja – Dopustnost
(Kadrovski predpisi, člena 90 in 91)
(Glej točke od 87 do 89.)
9. Tožbe uradnikov – Sodba o razglasitvi ničnosti – Učinki – Obveznost sprejetja izvedbenih ukrepov – Sodba, s katero je bila razglašena ničnost sklepa o neuvedbi preiskave na podlagi pritožbe zaradi razkritja osebnih podatkov – Odškodninski zahtevek tožeče stranke za nastalo nepremoženjsko škodo – Prezgoden zahtevek
(člen 266 PDEU; Kadrovski predpisi, člen 91)
(Glej točki 101 in 102.)
Povzetek
Tožeča stranka, AH, je pogodbeni uslužbenec Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound), ki je agencija Evropske unije s sedežem v Dublinu (Irska). Januarja 2018 je odkrila datoteko, ki je bila Eurofoundovim zaposlenim dostopna na enem od njegovih strežnikov in ki je vsebovala več zaupnih poddatotek o Eurofoundovih zaposlenih. Med temi poddatotekami je bil spis z dokumenti o obravnavi pritožbe tožeče stranke, med drugim elektronsko sporočilo, v katerem sta dva zaposlena te agencije med drugim razpravljala o možnosti uvedbe disciplinskega postopka zoper tožečo stranko.
Tožeča stranka je po tem odkritju pri Eurofoundu vložila prošnjo za pomoč, da bi ta preiskal kršitve, ki so se nanašale zlasti na razkritje njenih osebnih podatkov, in odškodninski zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode, ki ji je nastala zaradi teh kršitev.
Zahteva tožeče stranke je bila zavrnjena, ker naj razkritje njenih podatkov ne bi bilo namerno. Sklep o zavrnitvi (v nadaljevanju: izpodbijani sklep) je v imenu Eurofounda pripravila in podpisala irska zunanja odvetniška pisarna.
Pritožba zoper izpodbijani sklep, ki jo je tožeča stranka vložila pri Eurofoundu, je bila prav tako zavrnjena s sklepom, ki ga je pripravila ista zunanja odvetniška pisarna in ki ga je podpisal eden od odvetnikov te odvetniške pisarne kot „zakoniti Eurofoundov zastopnik“.
Splošno sodišče, pri katerem je tožeča stranka vložila tožbo, je izpodbijani sklep razglasilo za ničen ter se prvič izreklo o zakonitosti prenosa pooblastil na zunanjo odvetniško pisarno za pripravo in podpis odločb v smislu členov 24 in 90 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi).
Presoja Splošnega sodišča
Splošno sodišče je najprej poudarilo, da je glede prenosa pooblastil institucija ali organ Unije pooblaščen, da določi vse organizacijske ukrepe in ukrepe za prenos pooblastil na svoje organe odločanja, zlasti na področju upravljanja svojih zaposlenih. V skladu s členom 2 Kadrovskih predpisov mora do takega prenosa priti „v“ zadevni instituciji, tako da se ta pooblastila načeloma lahko prenesejo le na osebe, ki so odvisne od zadevne institucije. Edina izjema, dovoljena s Kadrovskimi predpisi, se nanaša na primer, ko se ena ali več institucij navedena pooblastila, ki jih nikakor ni mogoče razširiti na odločitve v zvezi z imenovanji, napredovanji ali premestitvami uradnikov, odloči zaupati kateri koli od njih ali medinstitucionalnemu organu.
Dalje, prenos pooblastila za podpis je ukrep notranje organizacije služb uprave Unije in je običajen način, s katerim ta izvaja svoje pristojnosti. Iz tega izhaja, da so lahko na podlagi prenosa pooblastila za podpis načeloma le uslužbenci in uradniki pooblaščeni, da v imenu in pod nadzorom uprave sprejmejo jasno določene upravljavske ali upravne ukrepe.
Nazadnje, zakonitost pooblastila je treba presojati glede na predmet predsodnega postopka, določenega v členih 90 in 91 Kadrovskih predpisov. Z njim se vzpostavlja dialog med institucijo in njenim uradnikom ali uslužbencem glede težav, ki so se lahko pojavile v delovnem razmerju, s čimer se jima tako omogoči sporazumna rešitev spora. Zato mora institucija za ohranitev odprtosti duha in dialoga, ki ju taka faza zahteva, ostati privilegirani sogovornik uradnika ali uslužbenca ves čas tega postopka.
Glede na ta načela je Splošno sodišče ugotovilo, da čeprav je v okviru predsodnega postopka, za katerega veljajo Kadrovski predpisi, Eurofoundu smela svetovati zunanja odvetniška pisarna, pa mu ta možnost ne more omogočiti, da za pripravo in podpis izpodbijanega sklepa pooblasti zunanji zasebni objekt, kot je navedena pisarna.
Poleg tega je Splošno sodišče opozorilo, po eni strani, da se v zvezi z določitvijo organa, pristojnega za zavrnitev prošnje za pomoč iz člena 24 Kadrovskih predpisov in odškodninskega zahtevka, ki ga uradnik vloži na podlagi člena 90(1) Kadrovskih predpisov, za Eurofound ne uporablja irsko pravo. Tako tudi ob predpostavki, da lahko odvetniška pisarna v skladu z nacionalnim pravom, ki se zanjo uporablja, pripravi in podpiše sklep, ki ga sprejme javna uprava, takega pravila ni mogoče uporabiti za odločbe, sprejete na podlagi Kadrovskih predpisov.
Po drugi strani, čeprav je res, da za zahtevo, ki jo v smislu člena 90 Kadrovskih predpisov vloži uradnik ali uslužbenec, ne velja noben pogoj glede obličnosti, ker lahko uradniki ali uslužbenci tako zahtevo vložijo brez odvetnika, se taka prožnost ne uporablja za formalni sklep, ki ga mora institucija sprejeti na podlagi te zahteve ter katerega priprave in podpisa ni mogoče prenesti na zunanji zasebni subjekt.
Zato je Splošno sodišče ugotovilo, da izpodbijani sklep vsebuje napako zaradi nepristojnosti, s katero so bila kršena pravila o dobrem upravljanju na področju upravljanja zaposlenih, in ga je zato treba razglasiti za ničen. Zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode, nastale zaradi tega razkritja, je bil delno zavrnjen kot neutemeljen in delno zavržen kot prezgoden.