Zadeva T‑593/11

Fares Al-Chihabi

proti

Svetu Evropske unije

„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi, sprejeti proti Siriji – Zamrznitev sredstev – Pravica do obrambe – Obveznost obrazložitve – Napaka pri presoji – Pravica do lastnine – Pravica do spoštovanja zasebnega življenja – Sorazmernost“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 30. aprila 2015

1.      Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do obrambe – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Omejevalni ukrepi proti Siriji – Zamrznitev sredstev oseb in subjektov, povezanih s sirskim režimom – Obveznost obvestitve o posamičnih in specifičnih razlogih, na katerih temeljijo sprejeti sklepi – Obseg – Obvestitev zadevne osebe z objavo v Uradnem listu – Dopustnost

(člen 296, drugi odstavek, PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, členi 41(2), 47 in 52(1); Sklep Sveta 2011/522/SZVP; Uredba Sveta št. 878/2011)

2.      Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Siriji – Zamrznitev sredstev oseb in subjektov glede na razmere v Siriji – Pravica do obrambe – Obvestilo o obremenilnih dokazih – Poznejši sklep, s katerim je bilo ime osebe ohranjeno na seznamu oseb, na katere se nanašajo ti ukrepi – Neobstoj nove obrazložitve – Kršitev pravice do izjave – Neobstoj

(Sklepi Sveta 2011/782/SZVP, 2012/739/SZVP in 2013/255/SZVP; Uredbe Sveta št. 36/2012, št. 1117/2012 in št. 363/2013)

3.      Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Omejevalni ukrepi proti Siriji – Zamrznitev sredstev oseb in subjektov glede na razmere v Siriji – Sklep, sprejet v okoliščinah, ki so zadevni osebi znane in ki ji omogočajo, da razume obseg ukrepov, sprejetih proti njej –Dopustnost sumarne obrazložitve

(člen 296 PDEU; Sklepi Sveta 2011/273/SZVP, 2011/522/SZVP, 2011/782/SZVP, 2012/739/SZVP in 2013/255/SZVP; Uredbe Sveta št. 878/2011, št. 36/2012, št. 1117/2012 in št. 363/2013)

4.      Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Omejevalni ukrepi proti Siriji – Zamrznitev sredstev oseb in subjektov glede na razmere v Siriji – Omejitve navedene obveznosti – Nujni razlogi v splošnem interesu v zvezi z varnostjo Unije in držav članic – Poseg v legitimne interese zadevne osebe

(člen 296 PDEU; Sklepi Sveta 2011/522/SZVP, 2011/782/SZVP, 2012/739/SZVP in 2013/255/SZVP; Uredbe Sveta št. 878/2011, št. 36/2012, št. 1117/2012 in št. 363/2013)

5.      Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve – Označitev predmeta spora – Jasna in natančna navedba tožbenih razlogov – Nejasnost in nenatančnost – Nedopustnost

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1)(c))

6.      Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Siriji – Prepoved vstopa in prehoda ter zamrznitev sredstev določenih oseb in subjektov, odgovornih za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva – Omejitev lastninske pravice in pravice do spoštovanja zasebnega življenja – Kršitev načela sorazmernosti – Neobstoj

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 17; Sklepi Sveta 2011/522/SZVP, 2011/782/SZVP, 2012/739/SZVP in 2013/255/SZVP; Uredbe Sveta št. 878/2011, št. 36/2012, št. 1117/2012 in št. 363/2013)

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 36 do 43, 54 in 55.)

2.      V zvezi s sklepom o ohranitvi uvrstitve imena osebe na seznamu oseb, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi, drugače kot pri prvi uvrstitvi, mora načeloma pristojni organ Unije pred sprejetjem tega sklepa to osebo obvestiti o dokazih, ki jih ta organ ima za utemeljitev svojega sklepa, da se tej osebi omogoči obramba njenih pravic.

Vendar je treba v primeru, da Svet dopolni obrazložitev uvrstitve imena zadevne osebe na seznam oseb, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi, razlikovati med zadevnimi akti.

Čeprav je treba osebi pred sprejetjem vsakega poznejšega sklepa o zamrznitvi sredstev posredovati nova obremenilna dejstva in jo o njih zaslišati, to ne velja, kadar je obrazložitev poznejše odločbe o zamrznitvi premoženja v bistvu enaka obrazložitvi prejšnje odločbe. Tako lahko zadostuje zgolj izjava v zvezi s tem.

Zato se z opustitvijo posamične obvestitve glede takega sklepa, v katerem je Svet le ponovil obrazložitev prve uvrstitve, ne da bi kar koli dodal ali spremenil, ne kršijo pravice do obrambe.

Nasprotno pa je glede sklepa, v katerem je Svet spremenil obrazložitev prve uvrstitve imena zadevne osebe na zadevni seznam, v okviru teh aktov treba zagotoviti seznanitev z obremenilnimi dokazi in pravico do izjave pred sprejetjem tega akta.

(Glej točke od 44 do 48.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 61 do 67, 71 in 76.)

4.      Kar zadeva uvrstitev imena osebe na seznam oseb, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi proti Siriji, mora Svet za pravilno izpolnitev obveznosti obrazložitve akta, s katerim so naloženi omejevalni ukrepi, navesti dejanske in pravne okoliščine, od katerih je odvisna pravna presoja teh ukrepov, in ugotovitve, ki so ga pripeljale do sprejetja teh ukrepov. Iz tega izhaja, da se mora načeloma obrazložitev takega ukrepa nanašati ne samo na pravne pogoje uporabe omejevalnih ukrepov, temveč tudi na specifične in konkretne razloge, iz katerih Svet pri izvajanju svoje diskrecijske pravice meni, da je treba za zadevno osebo določiti take ukrepe.

Vendar bi podrobna objava očitkov zoper zadevne osebe lahko ne le trčila ob nujne razloge v splošnem interesu v zvezi z varnostjo Unije in držav članic ali v zvezi z njihovimi mednarodnimi odnosi, temveč bi škodila tudi legitimnim interesom zadevnih oseb in subjektov, saj bi lahko resno škodila njihovemu ugledu, tako da je treba izjemoma priznati, da morata biti v različici sklepa o zamrznitvi sredstev, ki se objavi v Uradnem listu, navedena le izrek in splošna obrazložitev, posebno in konkretno obrazložitev tega sklepa pa je treba formalizirati in o njej kako drugače primerno obvestiti zadevne osebe.

(Glej točki 72 in 73.)

5.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 94 do 96.)

6.      Lastninska pravica spada med splošna načela prava Unije in je urejena s členom 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Vendar pravo Unije pravicam iz Listine o temeljnih pravicah ne zagotavlja absolutnega varstva, temveč jih je treba presojati glede na njihovo funkcijo v družbi. Zato je za uporabo teh pravic mogoče določiti omejitve, če te omejitve dejansko ustrezajo ciljem splošnega interesa, ki jim sledi Unija, in glede na želeni cilj ne pomenijo pretiranega in nesprejemljivega posega, ki bi omejeval samo bistvo tako zagotovljenih pravic.

Sprejetje omejevalnih ukrepov zoper osebo, ki finančno podpira sirski režim, je namreč ustrezno, saj je del cilja v splošnem interesu, ki je temeljnega pomena tako za mednarodno skupnost kot tudi za zaščito civilnega prebivalstva. Tako zamrznitev sredstev finančnega premoženja in drugih gospodarskih virov kot tudi prepoved potovanja na ozemlje Unije za osebe, ki so opredeljene kot vpletene v podporo sirskemu režimu, kot taki ne moreta biti neprimerni.

Dalje, taki omejevalni ukrepi so nujni, ker alternativni in manj zavezujoči ukrepi, kot sta sistem pridobitve predhodnega dovoljenja ali obveznost utemeljitve po uporabi nakazanih sredstev, niso enako učinkoviti za doseganje želenega cilja, to je boja proti financiranju sirskega režima, zlasti zaradi možnosti obida postavljenih omejitev.

Poleg tega akti, s katerimi je ime zadevne osebe vpisano na seznam oseb, ki jih zadevajo omejevalni ukrepi proti Siriji, ali ohranjeno na teh seznamih, določajo možnost, da se dovoli uporaba zamrznjenih sredstev za nujne potrebe ali za kritje nekaterih obveznosti, da se izdajo posebna dovoljenja za odmrznitev denarnih sredstev, drugega finančnega premoženja ali drugih gospodarskih virov in da se periodično preuči uvrstitev na seznam, zato da se osebe in subjekti, ki ne ustrezajo več merilom za uvrstitev na sporni seznam, s tega seznama izbrišejo.

Nazadnje, navedeni akti prav tako določajo, da lahko pristojni organ države članice med drugim dovoli vstop na svoje ozemlje iz nujnih človekoljubnih razlogov.

Posledično, glede na bistveni pomen zaščite civilnega prebivalstva v Siriji in odstopanja, ki jih določajo izpodbijani sklepi, omejitev lastninske pravice in pravice do spoštovanja zasebnega življenja zadevne osebe, povzročena z navedenimi akti, ni nesorazmerna glede na cilj, ki mu sledi.

(Glej točke od 97 do 100 in od 102 do 104.)