SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (četrti senat)
z dne 15. julija 2015(*)
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Evropski trgi toplotnih stabilizatorjev – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP – Kršitve hčerinskih družb – Globe – Solidarna odgovornost hčerinskih družb in matične družbe – Preseganje zgornje meje 10 % za eno od hčerinskih družb – Sklep o ponovnem sprejetju – Zmanjšanje globe za navedeno hčerinsko družbo – Naložitev obveznosti plačila zmanjšane globe drugi hčerinski družbi in matični družbi – Pravica do obrambe – Pravica do izjave – Pravica do vpogleda v spis“
V zadevi T‑189/10,
GEA Group AG s sedežem v Düsseldorfu (Nemčija), ki jo zastopajo A. Kallmayer, I. du Mont in G. Schiffers, odvetniki,
tožeča stranka,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopata R. Sauer in F. Ronkes Agerbeek, agenta, skupaj z W. Bergom, odvetnikom,
tožena stranka,
zaradi razglasitve ničnosti Sklepa Komisije C(2010) 727 z dne 8. februarja 2010, s katerim je bila spremenjena Odločba Komisije C(2009) 8682 final z dne 11. novembra 2009 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva COMP/38.589 – Toplotni stabilizatorji), ali, podredno, predloga za zmanjšanje glob, ki so bile naložene tožeči stranki,
SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat),
v sestavi M. Prek, predsednik, I. Labucka (poročevalka), sodnica, in V. Kreuschitz, sodnik,
sodna tajnica: J. Weychert, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 24. septembra 2014,
izreka naslednjo
Sodbo(1)
Dejansko stanje
1 Obravnavani spor se nanaša na Sklep Komisije C(2010) 727 z dne 8. februarja 2010 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep), s katerim je bila spremenjena Odločba Komisije C(2009) 8682 final z dne 11. novembra 2009 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva COMP/38.589 – Toplotni stabilizatorji) (v nadaljevanju: prva odločba). Družba GEA Group AG, tožeča stranka, je prvo odločbo izpodbijala v zadevi T‑45/10, GEA Group/Komisija.
[…]
Postopek in predlogi strank
23 Tožeča stranka je 20. aprila 2010 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo zoper izpodbijani sklep.
[…]
55 Tožeča stranka v obravnavani zadevi Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– člen 1 izpodbijanega sklepa razglasi za ničen v delu, v katerem ji je naložena globa;
– podredno, zmanjša globo, ki ji je bila naložena v členu 1 izpodbijanega sklepa;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
56 Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
57 Splošno sodišče je istega dne s sodbo GEA Group/Komisija (T‑45/10) zavrnilo tožbo, ki je bila vložena zoper prvo odločbo.
Pravo
58 Tožeča stranka s to tožbo Splošnemu sodišču predlaga, primarno, naj izpodbijani sklep razglasi za ničen, in, podredno, naj zmanjša globo, ki ji je bila naložena.
59 Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.
60 Tožeča stranka v okviru prvega tožbenega razloga trdi, da je Komisija kršila njeno pravico do obrambe, ker pred sprejetjem izpodbijanega sklepa ni imela možnosti, da bi se izjavila in vpogledala v spis, ter da je Komisija glede nje kršila obveznost nevtralnosti.
[…]
67 Za namene presoje prvega tožbenega razloga je treba najprej opozoriti, da je pravica do izjave, ki je bistveni sestavni del pravice do obrambe, splošno načelo prava Evropske unije, ki ga je treba spoštovati v vseh postopkih, tudi upravnih, predvsem če lahko ti pripeljejo do naložitve sankcij, zlasti glob, in da to načelo med drugim zahteva, da je imelo zainteresirano podjetje med upravnim postopkom možnost učinkovito predstaviti svoje stališče (glej v tem smislu sodbe z dne 13. februarja 1979, Hoffmann-La Roche/Komisija, 85/76, Recueil, EU:C:1979:36, točka 9; z dne 7. junija 1983, Musique Diffusion française in drugi/Komisija, od 100/80 do 103/80, Recueil, EU:C:1983:158, in z dne 7. januarja 2004, Aalborg Portland in drugi/Komisija, C‑204/00 P, C‑205/00 P, C‑211/00 P, C‑213/00 P, C‑217/00 P in C‑219/00 P, Recueil, EU:C:2004:6, točke od 64 do 66).
68 Opozoriti je treba tudi, da pravica do vpogleda v spis, ki je korelat načela spoštovanja pravice do obrambe, prav tako pomeni, da mora Komisija zadevnemu podjetju dati možnost, da preuči vse dokumente v preiskovalnem spisu, ki bi lahko bili upoštevni za njegovo obrambo (glej v tem smislu sodbo z dne 2. oktobra 2003, Corus UK/Komisija, C‑199/99 P, Recueil, EU:C:2003:531, točke od 125 do 128; zgoraj v točki 67 navedeno sodbo Aalborg Portland in drugi/Komisija, EU:C:2004:6, točka 68, in sodbo z dne 29. junija 1995, Solvay/Komisija, T‑30/91, Recueil, EU:T:1995:115, točka 81).
69 Člen 27(1) Uredbe št. 1/2003 izraža to načelo, ker določa, da se strankam pošlje obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, v katerem morajo biti jasno opredeljeni vsi bistveni elementi, na katere se Komisija opira v tej fazi postopka, zato da se lahko zadevne stranke dejansko seznanijo z ravnanji, ki jim jih očita Komisija, in z dokazi, ki jih ima ta na voljo (glej v tem smislu sodbo z dne 15. oktobra 2002, Limburgse Vinyl Maatschappij in drugi/Komisija, C‑238/99 P, C‑244/99 P, C‑245/99 P, C‑247/99 P, od C‑250/99 P do C‑252/99 P in C‑254/99 P, Recueil, EU:C:2002:582, točki 315 in 316, in zgoraj v točki 67 navedeno sodbo Aalborg Portland in drugi/Komisija, EU:C:2004:6, točki 66 in 67).
70 Poleg tega spoštovanje pravice do obrambe zahteva zlasti, da se podjetju, ki je predmet preiskave, v upravnem postopku omogoči, da učinkovito predstavi svoje stališče glede resničnosti in upoštevnosti zatrjevanih dejstev in glede dokumentov, ki jih Komisija navaja v utemeljitev svoje trditve o obstoju kršitve Pogodbe (zgoraj v točki 67 navedena sodba Musique Diffusion française in drugi/Komisija, EU:C:1983:158, točka 10; sodbi z dne 25. januarja 2007, Dalmine/Komisija, C‑407/04 P, ZOdl., EU:C:2007:53, točka 44, in z dne 10. maja 2007, SGL Carbon/Komisija, C‑328/05 P, ZOdl., EU:C:2007:277, točka 71).
71 V okoliščinah obravnavane zadeve pa je treba ugotoviti, da se tožeča stranka ni imela možnosti izjaviti niti ni imela možnosti vpogledati v spis.
72 Zato je treba izpodbijani sklep razglasiti za ničen v delu, v katerem je tožeča stranka zadostno dokazala, da bi brez teh procesnih napak, torej če bi imela možnost izjaviti se in vpogledati v spis, lahko bolje pripravila svojo obrambo, ne pa, da bi bila vsebina izpodbijanega sklepa brez teh napak drugačna (glej v tem smislu sodbo z dne 18. junija 2013, Fluorsid in Minmet/Komisija, T‑404/08, ZOdl., EU:T:2013:321, točka 110 in navedena sodna praksa), pri čemer je treba pojasniti, da je treba v ta namen upoštevati čas, ko je potekal upravni postopek, ki je pripeljal do sprejetja izpodbijanega sklepa, torej čas pred dnem sprejetja izpodbijanega sklepa, ki je 8. februar 2010 (glej v tem smislu sodbo z dne 27. septembra 2006, Archer Daniels Midland/Komisija, T‑329/01, ZOdl., EU:T:2006:268, točka 377).
73 Na prvem mestu je treba glede tega poudariti, da je bilo v času upravnega postopka, ki je pripeljal do sprejetja izpodbijanega sklepa, mogoče razpravljati o vprašanju, kakšne obveznosti je imela Komisija v zvezi z razmerji solidarnosti med družbami, solidarnimi dolžnicami, ki so tvorile eno samo podjetje v smislu člena 101 PDEU.
74 Splošno sodišče je namreč šele s sodbo z dne 3. marca 2011, torej več kot eno leto po sprejetju izpodbijanega sklepa, razsodilo, da je v izključni pristojnosti Komisije, da v okviru pristojnosti za naložitev glob na podlagi člena 23(2) Uredbe št. 1/2003 vsaki od družb, ki so spadale v isto podjetje, v okviru zneskov, ki jih morajo plačati solidarno, določi lastni delež, in da te naloge ni mogoče prepustiti nacionalnim sodiščem (sodba z dne 3. marca 2011, Siemens in VA Tech Transmission & Distribution/Komisija, od T‑122/07 do T‑124/07, ZOdl., EU:T:2011:70, točka 157).
75 O tem vprašanju bi bilo v upravnem postopku, ki je pripeljal do sprejetja izpodbijanega sklepa, mogoče razpravljati še toliko bolj, ker je Sodišče zgoraj v točki 73 navedeno sodbo Siemens in VA Tech Transmission & Distribution/Komisija (EU:T:2011:70) razveljavilo, saj je razsodilo, da so za razdelitev globe med solidarnimi dolžniki pristojna zgolj nacionalna sodišča (zgoraj v točki 41 navedena sodba Siemens, EU:C:2014:256, točka 62).
76 Tako bi tožeča stranka med upravnim postopkom, ki je pripeljal do sprejetja izpodbijanega sklepa, in pred razglasitvijo zgoraj v točki 41 navedene sodbe Siemens (EU:C:2014:256) lahko izpodbijala to, da ni bila upravičena do zmanjšanja globe družbe ACW, s katero je bila solidarno obsojena za kršitev, ki jo je storila zadnja, ker sta v času kršitve tvorili podjetje v smislu člena 101 PDEU.
[…]
78 Na drugem mestu in zaradi celovitosti je treba navesti, da je bila z izpodbijanim sklepom tožeči stranki naložena višja globa kot njenima hčerinskima družbama, čeprav je njena odgovornost v celoti izvedena iz odgovornosti zadnjih.
79 Na podlagi prve odločbe je namreč skupni znesek globe, ki ga je bila dolžna plačati tožeča stranka, 3.346.200 EUR, znesek, ki sta ga bili dolžni plačati njeni hčerinski družbi, pa skupaj 5.278.171 EUR (1.913.971 EUR za družbo CPA in 3.346.200,00 EUR za družbo ACW), medtem ko sta na podlagi izpodbijanega sklepa ta zneska 3.346.200 EUR oziroma 3.000.100 EUR (1.913.971 EUR za družbo CPA in 1.086.129 EUR za družbo ACW).
80 V času upravnega postopka, ki je pripeljal do sprejetja izpodbijanega sklepa, pa je bilo mogoče razpravljati o vprašanju, ali je matični družbi za kršitveno ravnanje njene hčerinske družbe mogoče naložiti višjo globo kot njeni hčerinski družbi, čeprav je odgovornost te matične družbe v celoti izvedena iz odgovornosti njene hčerinske družbe.
81 O tem vprašanju bi bilo mogoče razpravljati še toliko bolj, ker, prvič, je bilo po sprejetju izpodbijanega sklepa razsojeno, da če je odgovornost matičnih družb za storjeno kršitev v celoti izvedena iz odgovornosti hčerinske družbe, ki jima je zaporedno pripadala, vsota zneskov, ki se naložijo matičnim družbam, ne more presegati zneska, ki je naložen tej hčerinski družbi (zgoraj v točki 42 navedena sodba Areva, EU:C:2014:257, točki 137 in 138, in sodba z dne 24. marca 2011, Tomkins/Komisija, T‑382/06, ZOdl., EU:T:2011:112, točka 57).
82 Drugič, prav tako je Sodišče po sprejetju izpodbijanega sklepa ugotovilo, da se razmerje solidarnosti – glede plačila globe, naložene zaradi kršitve pravil o konkurenci – ki obstaja med družbama, ki tvorita gospodarski subjekt, ne more zmanjšati na poroštvo, ki ga zagotavlja matična družba, s katerim jamči plačilo globe, naložene hčerinski družbi, in da trditev, da tej matični družbi ni mogoče naložiti plačila višje globe kot njeni hčerinski družbi, torej ni utemeljena (sodbi z dne 26. novembra 2013, Kendrion/Komisija, C‑50/12 P, ZOdl., EU:C:2013:771, točka 58, in z dne 19. junija 2014, FLS Plast/Komisija, C‑243/12 P, ZOdl., EU:C:2014:2006, točka 107).
83 Tožeča stranka bi tako med upravnim postopkom, ki je pripeljal do sprejetja izpodbijanega sklepa, lahko izpodbijala globo, ki je bila predvidena zanjo, glede na globe, ki so bile naložene njenima hčerinskima družbama za kršitveno ravnanje, ki sta ga storili zadnji.
[…]
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat)
razsodilo:
1. Sklep Komisije C(2010) 727 z dne 8. februarja 2010, s katerim je bila spremenjena Odločba Komisije C(2009) 8682 final z dne 11. novembra 2009 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva COMP/38.589 – Toplotni stabilizatorji), se razglasi za ničen v delu, v katerem se nanaša na družbo GEA Group AG.
2. Evropski komisiji se naloži plačilo stroškov.
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 15. julija 2015.
Podpisi