Language of document :

Tožba, vložena 17. novembra 2011 - Oppenheim proti Komisiji

(Zadeva T-586/11)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Sal. Oppenheim jr. & Cie. AG & Co. KGaA (Köln, Nemčija) (zastopniki: W. Deselaers, J. Brückner in M. Haisch, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka predlaga, naj

-    se Sklep Komisije C (2011) 275 z dne 26. januarja 2011 o državni pomoči Nemčije C 7/10 (Shema za prenos davčnih izgub v primeru prestrukturiranja podjetij v težavah) ("KStG, Sanierungsklausel"), notificiran pod dokumentarno številko C(2011) 275, razglasi za ničnega;

-    se toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V utemeljitev svoje tožbe tožeča stranka uveljavlja pet razlogov.

1.    Prvi tožbeni razlog: Neobstoj selektivnosti na prvi pogled/nepravilna določitev referenčnega okvirja

Tožeča stranka navaja, da a priori ni podana selektivnost v smislu člena 107(1) PDEU. Meni, da je določitev referenčnega sistema s strani Komisije nepravilna in da je upošteven referenčni sistem, tj. nadaljnji obstoj neprenesenih izgub na ravni družbe, kljub prevzemu njenih deležev, temeljno pravilo nacionalnega davčnega prava. Poleg tega navaja da gre pri določbi, ki omogoča davčni prenos izgub ("Sanierungsklausel") za izjemo od te izjeme, ki vodi nazaj v referenčni sistem in je zato skladna s tem sistemom.

2.    Drugi tožbeni razlog: določba, ki omogoča davčni prenos izgub (Sanierungsklausel) je splošni ukrep

V zvezi s tem tožeča stranka navaja, da gre pri Sanierungsklausel za splošni ukrep,kar izključuje opredelitev za državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU. Trdi, da se lahko na Sanierungsklausel sklicujejo vse družbe, ki so davčne zavezanke v Nemčiji in da njena uporaba ni niti izrecno niti v praksi povezana elementi, ki zadevajo ozemlje, velikost ali proizvodni sektor teh družb.

3.    Tretji tožbeni razlog: upravičenost zaradi narave in notranje logike davčnega sistema

Tožeča stranka v okviru tretjega tožbenega razloga navaja, da je Sanierungsklausel upravičena zaradi narave in notranje logike nemškega davčnega sistema, ker predstavlja izjemo od izjeme neprenosljivosti izgub v skladu s členom 8c(1) nemškega zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Körperschaftsteuergesetz, v nadaljevanju: KStG) ki vodi nazaj k referenčnem sistemu in je z njim skladna.

4.    Četrti tožbeni razlog: ni bremena za javne finance

Tožeča stranka v okviru tega tožbenega razloga navaja, da Sanierungsklausel ne more voditi do obremenitve javnih financ, ki bi bila upoštevna z vidika državnih pomoči, zaradi česar ne predstavlja pomoči v smislu člena 107(1) PDEU. Trdi, da je v primeru prestrukturiranja edina alternativa insolvenčnosti zadevne družbe, pri čemer pa Sanierungsklause omogoča rešitev družbe, zaradi česar je možnost bodočih davčnih prihodkov od zadevne družbe ohranjena.

5.    Peti tožbeni razlog: Kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj iz prava Unije

V okviru petega tožbenega razloga tožeča stranka navaja, da je Komisija s prakso in nenasprotovanjem predhodnici člena 8c KStG in podobnim ureditvam v drugih državah članicah pri tožeči stranki ustvarila legitimno pričakovanje, ki bi moralo biti zaradi zavezujočih informacij in nepredvidljivosti možnosti upoštevnosti Sanierungsklausel z vidika državnih pomoči, varovano.

____________