Zadeva T‑187/11
Mohamed Trabelsi in drugi
proti
Svetu Evropske unije
„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti nekaterim osebam in subjektom ob upoštevanju razmer v Tuniziji – Zamrznitev sredstev – Člen 17(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah – Odškodninska tožba – Člen 44(1)(c) Poslovnika Splošnega sodišča – Nedopustnost“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 28. maja 2013
1. Ničnostna tožba – Pristojnost sodišča Unije – Predloga za varstvo ene od tožečih strank oziroma potrditev pravice do odgovora eni ali več tožečim strankam – Nedopustnost
(člen 13 PEU; člen 263 PDEU)
2. Ničnostna tožba – Pristojnost sodišča Unije – Predlogi za izdajo odredbe, naslovljene na institucijo – Nedopustnost
(člen 263 PDEU)
3. Začasna odredba – Pogoji dopustnosti – Vloga – Formalne zahteve – Ločen akt – Neobstoj – Nedopustnost
(člen 278 PDEU; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 104(2) in (3))
4. Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve – Označitev predmeta spora – Kratek povzetek navajanih razlogov – Tožba za povračilo škode, ki naj bi jo povzročila institucija Unije – Nenatančen opis ravnanja, ki se očita tej instituciji, vrste škode in vzročne zveze – Nedopustnost
(člen 340, drugi odstavek, PDEU; Statut Sodišča, člena 21 in 53, prvi odstavek; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1)(c))
5. Ničnostna tožba – Pristojnost sodišča Unije – Predlogi zoper državo članico, predloženi na podlagi določb nacionalnega prava – Nedopustnost
(člen 263 PDEU)
6. Evropska unija – Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti nekaterim osebam in subjektom ob upoštevanju razmer v Tuniziji – Zamrznitev sredstev oseb, vpletenih v nezakonito prisvojitev državnih sredstev, ter z njimi povezanih fizičnih in pravnih oseb, subjektov in organov – Organ, pristojen za podpis sklepa
(člena 16(9) in 18(3) PEU; Poslovnik Sveta, člen 2(5), drugi pododstavek; Sklep Sveta 2011/79)
7. Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve – Označitev predmeta spora – Napaka, storjena pri določitvi določbe, ki se uporablja – Nevplivanje – Pogoji
(Statut Sodišča, člena 21 in 53, prvi odstavek; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1)(c))
8. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Omejevalni ukrepi proti nekaterim osebam in subjektom ob upoštevanju razmer v Tuniziji – Zamrznitev sredstev oseb, vpletenih v nezakonito prisvojitev državnih sredstev, ter z njimi povezanih fizičnih in pravnih oseb, subjektov in organov – Sklep, sprejet v okviru, ki ga zadevna oseba pozna in ji omogoča, da razume obseg ukrepa, sprejetega v zvezi z njo – Dopustnost obrazložitve v skrajšani obliki – Meje – Obrazložitev, ki ne sme biti splošna in stereotipna
(člen 296 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41; Sklep Sveta 2011/79)
9. Evropska unija – Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti nekaterim osebam in subjektom ob upoštevanju razmer v Tuniziji – Zamrznitev sredstev oseb, vpletenih v nezakonito prisvojitev državnih sredstev, ter z njimi povezanih fizičnih in pravnih oseb, subjektov in organov – Omejitev lastninske pravice – Pogoji – Spoštovanje pogojev, določenih s temeljnim sklepom, s sklepom o izvajanju – Neobstoj – Kršitev lastninske pravice
(člen 21(2)(b) in (d) PEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 17(1) in 52(1); sklepa Sveta 2011/72, členi od 1 do 3 in 5, in 2011/79)
10. Sodni postopek – Dolžnost sodišča, da spoštuje okvir spora, ki sta ga določili stranki – Dolžnost sodišča, da odloči zgolj na podlagi argumentov strank – Neobstoj
(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 48(2))
11. Evropska unija – Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti nekaterim osebam in subjektom ob upoštevanju razmer v Tuniziji – Zamrznitev sredstev oseb, vpletenih v nezakonito prisvojitev državnih sredstev, ter z njimi povezanih fizičnih in pravnih oseb, subjektov in organov – Presoja zakonitosti glede na podatke, ki so na voljo ob sprejetju sklepa
(člen 263 PDEU; sklepa Sveta 2011/72, členi od 1 do 3 in 5, in 2011/79)
12. Ničnostna tožba – Sodba o razglasitvi ničnosti – Učinki – Omejitev Sodišča – Omejevalni ukrepi proti nekaterim osebam in subjektom ob upoštevanju razmer v Tuniziji – Zamrznitev sredstev oseb, vpletenih v nezakonito prisvojitev državnih sredstev, ter z njimi povezanih fizičnih in pravnih oseb, subjektov in organov – Razglasitev ničnosti, ki povzroči ničnost uredbe in omejevalnim ukrepom odvzame pravni temelj – Tveganje resne in nepopravljive škode za učinkovitost vsakršne zamrznitve sredstev, ki bi jo lahko Svet v prihodnosti odredil proti osebam, na katere se nanaša akt, ki je razglašen za ničen – Ohranitev učinkov sklepa, ki je razglašen za ničen, do poteka roka za pritožbo ali do njene zavrnitve
(člen 264 PDEU; Statut Sodišča, člen 60, drugi odstavek; Uredba sveta (ES) št. 101/2011; Sklep Sveta 2011/79)
1. Nobena določba Pogodb niti nobeno načelo ne določata, da ima Splošno sodišče pristojnost za odločanje o predlogu za varstvo tožeče stranke oziroma potrditev pravice do odgovora eni ali več tožečim strankam. V teh okoliščinah je tak predlog treba zavreči, ker je vložen pri sodišču, ki očitno ni pristojno za odločanje o njem.
(Glej točke od 36 do 38.)
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 40 in 41.)
3. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 43 in 45.)
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 46 do 48.)
5. Pravu, ki nastane na podlagi Pogodbe EU in Pogodbe DEU in ki je avtonomen vir, zaradi njegove narave ni mogoče pred sodišči nasprotovati s katerimi koli pravili nacionalnega prava, ne da bi se izpodbijala sama pravna podlaga Unije. Zato se v utemeljitev ničnostne tožbe zoper akt Unije ni mogoče učinkovito sklicevati na nacionalno določbo.
(Glej točki 50 in 61.)
6. Iz členov 16(9) PEU, 18(3) PEU in 2(5), drugi pododstavek, Poslovnika Sveta je razvidno, da je pristojni organ za podpisovanje aktov, ki jih sprejme sestava Sveta za zunanje zadeve, načeloma visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Vendar lahko tega po potrebi nadomesti član navedene sestave, ki je predstavnik države članice, ki v zadevnem polletju predseduje Svetu, ne da bi mu bilo treba dokazati prenos pooblastila za podpis.
(Glej točki 57 in 58.)
7. Napaka, storjena pri določitvi določbe, ki se uporablja, ne bi smela povzročiti nedopustnosti zatrjevanega očitka, saj predmet in kratek povzetek tega očitka dovolj jasno izhajata iz tožbe. Iz tega izhaja, da tožeči stranki ni treba niti izrecno navesti posameznega pravnega pravila, na katerega je oprla očitek, če je njena utemeljitev dovolj jasna, da lahko nasprotna stranka in sodišče Unije to pravilo brez težav ugotovita.
(Glej točko 63.)
8. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 66 do 72.)
9. Člen 17(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah zagotavlja lastninsko pravico. Vendar ta pravica ni absolutna. Iz člena 52(1) navedene Listine je razvidno, da mora omejevanje uresničevanja lastninske pravice vsekakor izpolnjevati tri pogoje, da bi bilo v skladu s pravom Unije. Prvič, omejitev mora biti predpisana z zakonom in zadevni ukrep mora torej imeti zakonito podlago. Drugič, nanašati se mora na cilj splošnega interesa, ki ga kot takega priznava Unija. Tretjič, omejitev ne sme biti pretirana. V zvezi z zadnjenavedenim pogojem mora biti omejitev po eni strani nujna in sorazmerna s ciljem, ki se uresničuje, po drugi strani pa ne sme posegati v bistveno vsebino zadevne pravice ali svoboščine.
Sklep o izvajanju sklepa o zamrznitvi sredstev proti nekaterim osebam in subjektom ob upoštevanju razmer v Tuniziji, ki uporablja merilo, ki ni tisto, ki je določeno s sklepom, ki pomeni njegovo pravno podlago, ne izpolnjuje prvega od teh pogojev. Za to gre, kadar tak sklep o izvajanju, ki je tožečo stranko uvrščal med osebe, na katere se nanaša zamrznitev sredstev, ker je bila v postopku sodne preiskave zaradi ravnanj, opravljenih z namenom dejavnosti pranja denarja, medtem ko temeljni sklep določa zamrznitev sredstev osebam, ki so odgovorne za nezakonito prisvojitev državnih sredstev, saj na eni strani ni ugotovljeno, da ob upoštevanju kazenskega prava zadevne države pojem nezakonite prisvojitve državnih sredstev vključuje pojem pranja denarja, in da na drugi strani opredelitev pranja denarja, ki izhaja iz člena 1(2) Direktive 2005/60 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, ne ustreza samim dejanjem, ki omogočajo prikrivanje nezakonitega izvora sredstev, pridobljenih z nezakonito prisvojitvijo državnih sredstev. Takega sklepa o izvajanju ni mogoče šteti za določenega z zakonom v smislu člena 52(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
(Glej točke 75, od 78 do 81, 91 in od 93 do 96.)
10. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 82.)
11. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 115.)
12. Sodbe, s katerimi Splošno sodišče razglasi za nično odločbo, ki jo sprejme institucija ali organ Unije, imajo načeloma takojšnji učinek, tako da se akt, ki se razglasi za ničen, retroaktivno odpravi iz pravnega reda in se šteje, da nikoli ni obstajal. Kljub temu lahko Splošno sodišče na podlagi člena 264 PDEU, drugi odstavek, začasno ohrani učinke odločbe, ki se razglasi za nično.
Po analogiji z določbami člena 60, drugi odstavek, Statuta Sodišča, ki se nanašajo na uredbe, ki se razglasijo za nične, je treba učinke odločbe, ki je razglašena za nično, ohraniti do poteka roka za pritožbo ali do dneva njene zavrnitve, saj bi takojšnji učinek sodbe Splošnega sodišča pomenil, da zadevna uredba o omejevalnih ukrepih zamrznitve sredstev, ki se nanašajo na tožečo stranko, ne bi več imela zakonite podlage in da bi jo Svet na podlagi člena 266 PDEU moral razveljaviti v delu, ki se nanaša nanjo. Tožeča stranka bi torej lahko vse svoje premoženje ali del premoženja prenesla iz Evropske unije, kar bi lahko povzročilo resno in nepopravljivo škodo za učinkovitost vsakršne zamrznitve sredstev, ki bi jo lahko Svet v prihodnosti odredil proti njej, medtem ko ni mogoče izključiti, da je iz razlogov, ki niso navedeni v izpodbijanem sklepu, upravičeno, da se navedena oseba uvrsti na seznam, priložen temu Sklepu.
(Glej točke 118 in od 121 do 123.)