Zadeva T-460/08

Evropska komisija

proti

Acentro Turismo SpA

„Arbitražna klavzula – Pogodba o opravljanju storitev organiziranja poti za službena potovanja – Neizpolnitev pogodbe – Dopustnost – Plačilo dolgovanih zneskov glavnice – Zamudne obresti“

Povzetek sodbe

1.      Postopek – Predložitev zadeve Splošnemu sodišču na podlagi arbitražne klavzule – Pristojnost Splošnega sodišča, določena z arbitražno klavzulo

(člen 225 ES; člen 140a AE; Statut Sodišča, člen 51)

2.      Postopek – Predložitev zadeve Splošnemu sodišču na podlagi arbitražne klavzule – Pristojnost Splošnega sodišča, določena izključno s členom 238 ES in členom 153 AE ter arbitražno klavzulo

(člen 238 ES; člen 153 AE)

1.      Pristojnosti Splošnega sodišča so naštete v členu 225 ES in členu 140a AE, kot je natančneje določeno v členu 51 Statuta Sodišča. Splošno sodišče je v skladu s temi določbami za odločanje o pogodbenih sporih, ki so mu predloženi, pristojno le na podlagi arbitražne klavzule. Ta pristojnost, ki temelji na arbitražni klavzuli, odstopa od splošnega prava in jo je zato treba razlagati ozko.

(Glej točko 32.)

2.      Pristojnost sodišč Unije, da na podlagi arbitražne klavzule odločajo o sporu, ki se nanaša na pogodbo, se presoja le z vidika člena 238 ES ali člena 153 AE ter z vidika določbe same klavzule, ne da bi jim lahko nasprotovale določbe nacionalnega prava, ki bi morda izključevale njihovo pristojnost. Iz tega izhaja, da pristojnost sodišča Unije, če za pogodbo, ki vsebuje arbitražno klavzulo v smislu člena 238 ES ali člena 153 AE, velja nacionalno pravo, kot je določeno v navedeni pogodbi, urejajo le zadevna pogodba in določbe same arbitražne klavzule, nacionalno pravo pa ne more izključevati pristojnosti sodišča Unije. Ta sodna praksa se uporablja tudi takrat, kadar je v sami pogodbi določena posebna pisna odobritev.

(Glej točki 33 in 37.)