SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (šesti senat)
z dne 12. julija 2012(*)
„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Vročitev vloge vlagatelja ugovora pred odborom za pritožbe – Pravilo 50(1), pravilo 20(2) in pravilo 67(1) Uredbe (ES) št. 2868/95 – Pravica do obrambe“
V zadevi T‑279/09,
Antonino Aiello, stanujoč v Vico Equenseju (Italija), ki ga zastopata M. Coccia in L. Pardo, odvetnika,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa O. Montalto, zastopnik,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT je bila
Cantoni ITC SpA s sedežem v Milanu (Italija),
zaradi tožbe zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 2. aprila 2009 (zadeva R 1148/2008‑1), ki se nanaša na postopek z ugovorom med družbo Cantoni ITC SpA in Antoninom Aiellom,
SPLOŠNO SODIŠČE (šesti senat),
v sestavi H. Kanninen (poročevalec), predsednik, N. Wahl in S. Soldevila Fragoso, sodnika,
sodna tajnica: C. Heeren, administratorka,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 9. julija 2009,
na podlagi odgovora na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 23. oktobra 2009,
na podlagi replike, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 29. januarja 2010,
na podlagi duplike, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 10. marca 2010,
na podlagi obravnave z dne 15. marca 2012
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Tožeča stranka, A. Aiello, je 5. marca 2004 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 146), kakor je bila spremenjena (nadomeščena z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1)), vložila zahtevo za registracijo znamke Skupnosti.
2 Znamka, za katero je bila zahtevana registracija, je prikazani figurativni znak:
3 Proizvodi, za katere je bila zahtevana registracija, spadajo med drugim v razrede 3, 18 in 25 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in za vsakega od razredov ustrezajo temu opisu:
– razred 3: „pripravki za beljenje in druge snovi za pranje; pripravki za čiščenje, poliranje, razmaščevanje in brušenje; mila; parfumerijski izdelki, eterična olja, kozmetična sredstva, losioni za lase; sredstva za čiščenje zob“;
– razred 18: „usnje in imitacije usnja, izdelki iz teh snovi, ki jih ne obsegajo drugi razredi; živalske kože; kovčki in potovalne torbe; dežniki, sončniki in sprehajalne palice“;
– razred 25: „oblačila, vključno s škornji, čevlji in copati“.
4 Prijava znamke Skupnosti je bila objavljena v Biltenu znamk Skupnosti št. 15/2005 z dne 11. aprila 2005.
5 Družba Cantoni ITC SpA (v nadaljevanju: vlagatelj ugovora) je 14. junija 2005 na podlagi člena 42 Uredbe št. 40/94 (postal člen 41 Uredbe št. 207/2009) vložila ugovor zoper registracijo prijavljene znamke.
6 Ugovor je temeljil na teh prejšnjih pravicah:
– figurativna znamka Skupnosti, registrirana 10. februarja 2004 pod št. 2689891, prikazana spodaj:
– italijanska besedna znamka CAPRI, registrirana 27. januarja 1986 pod št. 396526.
7 Glede prejšnje znamke Skupnosti je ugovor temeljil na vseh proizvodih iz razredov 3, 18 in 25, ki jih pokriva navedena znamka, in za vsakega od teh razredov ustrezajo temu opisu:
– razred 3: „mila, parfumerijski izdelki, eterična olja, kozmetična sredstva, losioni za lase, šamponi in sredstva za čiščenje zob“;
– razred 18: „usnje in imitacije usnja, izdelki iz teh snovi, ki jih ne obsegajo drugi razredi; živalske kože; kovčki, ročne torbe, moške torbe; potovalni kovčki in potovalne torbe; dežniki, sončniki in sprehajalne palice, biči, konjska zaprega in sedlarski izdelki“;
– razred 25: „oblačila, spodnje perilo, obutev in pokrivala“.
8 Glede prejšnje italijanske znamke je ugovor temeljil na proizvodih iz razredov 3 in 25, ki jih med drugim pokriva navedena znamka in ki za vsakega od razredov ustrezajo temu opisu:
– razred 3: „mila, parfumerijski izdelki, eterična olja, kozmetična sredstva, losioni za lase, sredstva za čiščenje zob“;
– razred 25: „oblačila, spodnje perilo, obutev in pokrivala“.
9 Ugovor se je nanašal na proizvode iz točke 3 zgoraj.
10 V utemeljitev ugovora so bili navedeni razlogi iz člena 8(1)(b) in (5) Uredbe št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) in (5) Uredbe št. 207/2009).
11 Z odločbo z dne 30. maja 2008 je oddelek za ugovore ugovoru ugodil. Najprej je navedel, da so proizvodi, za katere je znamka prijavljena, in proizvodi, ki jih pokriva prejšnja znamka Skupnosti, „približno enaki“. V nadaljevanju je menil, da sta si nasprotujoča znaka povprečno podobna na vizualni in fonetični ravni in da sta podobna na pomenski ravni. Poleg tega je presodil, da je imela prejšnja znamka Skupnosti normalni razlikovalni učinek, in je na podlagi tega zaključil, da obstaja verjetnost zmede med nasprotujočima znamkama.
12 Tožeča stranka je 30. julija 2008 pri UUNT vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za ugovore, ki ji je priložila vlogo z obrazložitvijo razlogov za pritožbo. Vlagatelj ugovora je 23. oktobra 2008 vložil odgovor na zgoraj navedeno vlogo tožeče stranke (v nadaljevanju: vloga vlagatelja ugovora).
13 UUNT je 24. novembra 2008 po telefaksu poslal vlogo vlagatelja ugovora na številko, ki jo je tožeča stranka navedla v zahtevku za registracijo prijavljene znamke.
14 Prvi odbor za pritožbe UUNT je z odločbo z dne 2. aprila 2009 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) pritožbo zavrnil. V izpodbijani odločbi je bilo navedeno, da se je tožeča stranka odpovedala odgovoru na vlogo vlagatelja ugovora. Glede vsebinske presoje zadeve je odbor za pritožbe med drugim menil, da so proizvodi, ki jih pokriva prejšnja znamka Skupnosti, namenjeni širši javnosti in da so proizvodi, ki jih pokriva prijavljena znamka, približno enaki tistim, ki jih pokriva prejšnja znamka Skupnosti. Glede primerjave nasprotujočih si znakov je odbor za pritožbe ocenil, da med njima obstaja višja stopnja podobnosti na vizualni ravni, povprečna stopnja podobnosti na fonetični ravni in skoraj identičnost na pomenski ravni. Odbor za pritožbe je prav tako navedel, da je imela prejšnja znamka Skupnosti razlikovalni učinek, ker z vidika povprečnega potrošnika ne obstaja nobena zveza med zemljepisnim imenom, ki označuje otok Capri, in proizvodi, ki jih pokriva navedena znamka.
Predlogi strank
15 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo razveljavi in ugovor zavrne;
– UUNT naloži plačilo stroškov.
16 UUNT Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– zavrne tožbo;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
Dopustnost predloga, naj se UUNT naloži zavrnitev ugovora
17 S prvim predlogom tožeča stranka Splošnemu sodišču med drugim predlaga, naj UUNT naloži, da zavrne ugovor in tako dovoli registracijo prijavljene znamke. V zvezi s tem je treba spomniti, da mora v skladu z ustaljeno sodno prakso v okviru tožbe, vložene pri sodišču Unije zoper odločbo odbora za pritožbe UUNT, UUNT v skladu s členom 63(6) Uredbe št. 40/94 (postal člen 65(6) Uredbe št. 207/2009) sprejeti ukrepe za uskladitev s sodbo navedenega sodišča. Splošno sodišče tako UUNT ne more dajati izrecnih navodil. Temu je dejansko naloženo, da uresniči posledice izreka in obrazložitve sodb Splošnega sodišča (sodba Splošnega sodišča z dne 9. marca 2005 v zadevi Osotspa proti UUNT – Distribution & Marketing (Hai), T‑33/03, ZOdl., str. II‑763, točka 15; glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 3. julija 2003 v zadevi Alejandro proti UUNT – Anheuser-Busch (BUDMEN), T‑129/01, Recueil, str. II‑2251, točka 22).
18 Zato predlog tožeče stranke, naj Splošno sodišče UUNT naloži zavrnitev ugovora, ni dopusten.
Utemeljenost
19 Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva razloga za razveljavitev. V prvem navaja kršitev pravila 50(1) in pravila 20(2) Uredbe Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decembra 1995 za izvedbo Uredbe št. 40/94 (UL L 303, str. 1). V drugem kot bistveno navaja kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94.
20 V okviru prvega tožbenega razloga tožeča stranka v bistvu zatrjuje, da ji v nasprotju s pravilom 50(1) in pravilom 20(2) Uredbe št. 2868/95 vloga vlagatelja ugovora v okviru postopka pred odborom za pritožbe ni bila vročena. Ta opustitev naj bi predstavljala „hudo“ kršitev njene pravice do obrambe, saj naj tožeča stranka ne bi imela možnosti, da predstavi svoja stališča glede vloge vlagatelja ugovora.
21 UUNT v bistvu odgovarja, da se je tožeča stranka neposredno seznanila z vlogo vlagatelja ugovora in se zato ne more sklicevati na kršitev pravice do obrambe.
22 V skladu s pravilom 50(1) Uredbe št. 2868/95, ki se nanaša na preizkus pritožb pred odborom za pritožbe, se, „[r]azen če ni drugače določeno, […] določbe v zvezi s postopkom na oddelku, ki je sprejel odločbo, proti kateri je vložena pritožba, v pritožbenem postopku smiselno uporabljajo“.
23 V zvezi z določbami, ki se nanašajo na postopek pred oddelkom za ugovore, pravilo 20(2) Uredbe št. 2868/95 določa, da UUNT „obvesti prijavitelja o vložitvi ugovora [vloge] in ga pozove, naj vloži pripombe v roku, ki ga določi Urad“.
24 Iz pravila 50(1) v povezavi s pravilom 20(2) Uredbe št. 2868/95 izhaja, da v okviru postopka pred odborom za pritožbe UUNT posreduje prijavitelju znamke Skupnosti, ki je vložil pritožbo pred odborom za pritožbe, vlogo vlagatelja ugovora in ga pozove, naj vloži pripombe.
25 UUNT poleg tega ne zanika, da je moral tožeči stranki vročiti vlogo vlagatelja ugovora, da bi ta lahko predložila svoje pripombe, preden je odbor za pritožbe sprejel izpodbijano odločbo. UUNT celo trdi, da je tožeči stranki po telefaksu poslal vlogo vlagatelja ugovora na številko, ki je bila navedena v zahtevku za registracijo prijavljene znamke.
26 UUNT je na obravnavi v odgovor na pisno vprašanje, ki ga je Splošno sodišče postavilo v okviru ukrepa procesnega vodstva na podlagi člena 64 Poslovnika Splošnega sodišča, priznal, da je naredil napako, ko je po telefaksu poslal vlogo vlagatelja ugovora na številko, ki je bila navedena v zahtevku za registracijo prijavljene znamke, in ne na številko telefaksa zastopnika tožeče stranke v postopku pred oddelkom za ugovore in odborom za pritožbe. Ta številka je bila med drugim navedena v obrazcu za pritožbo pred odborom za pritožbe.
27 Toda UUNT trdi, da je tožeča stranka kljub napaki poznala vlogo vlagatelja ugovora, tako da si je lahko pripravila obrambo. UUNT namreč zatrjuje, da so bila sporočila neposredno vročena tožeči stranki na njeno številko telefaksa, ki je bila navedena v zahtevku za registracijo prijavljene znamke, in da se tožeča stranka, ker se je seznanila z izpodbijano odločbo, ne more sklicevati na to, da ni bila seznanjena z vlogo vlagatelja ugovora.
28 Vendar UUNT na podlagi tega, da se je tožeča stranka seznanila z izpodbijano odločbo, ne more sklepati, da se je seznanila z vlogo vlagatelja ugovora pravočasno, da bi nanjo odgovorila. Čeprav sta bili namreč izpodbijana odločba in vloga vlagatelja ugovora vročeni po telefaksu na številko, ki je bila navedena v zahtevku za registracijo prijavljene znamke, je tožeča stranka na obravnavi po eni strani trdila, da je številka pripadala poslovnemu svetovalcu, ki jo je zastopal leta 2004 v postopku registracije, po drugi strani pa, da se je z izpodbijano odločbo lahko osebno seznanila, ker je bila po naključju maja 2009 v Italiji. Nikakor torej ni dokazano, da se je tožeča stranka osebno seznanila z vlogo vlagatelja ugovora, tako da bi lahko nanjo odgovorila pred odborom za pritožbe.
29 Vsekakor je treba spomniti, da pravilo 67(1) Uredbe št. 2868/95 določa, da „[č]e je bil imenovan zastopnik ali če prvoimenovani prijavitelj v skupni prijavi velja za skupnega predstavnika v skladu s pravilom 75(1), se obvestila naslovijo na tega imenovanega ali skupnega zastopnika“. Zato se UUNT ne more sklicevati na domnevno vročitev vloge vlagatelja ugovora tožeči stranki, da bi upravičil nevročitev zastopniku tožeče stranke.
30 Poudariti je treba, da je UUNT na obravnavi sam opozoril na prakso tajništva odbora za pritožbe, ki vsak dokument vroči zastopniku, ki je posebej imenovan, in to zaradi zagotovitve, da zastopani, ki je morda zunaj Evropske unije, prejme vsa sporočila.
31 Poleg tega je treba ugotoviti – drugače, kot je na obravnavi trdil UUNT – da iz pravila 77 Uredbe št. 2868/95, po katerem ima vsako obvestilo, naslovljeno na zastopnika stranke, enak učinek, kot če bi bilo naslovljeno na zastopano osebo, ni mogoče izpeljati, da vročitev zastopanemu pomeni vročitev zastopniku. Če bi bilo tako, bi bilo pravilo 67 navedene uredbe brez učinka.
32 Glede argumenta UUNT, da je tožeča stranka kljub napaki UUNT lahko pripravila obrambo z vložitvijo tožbe na Splošno sodišče in replike ter stališč med obravnavo, zadošča spomniti, kot je poudarila tožeča stranka, da je bila izpodbijana odločba sprejeta, ne da bi tožeča stranka lahko predstavila svoje stališče o vlogi vlagatelja ugovora.
33 V skladu z drugim stavkom člena 75 Uredbe št. 207/2009 lahko odločbe UUNT temeljijo le na razlogih ali dokazih, na katere so imele zadevne stranke priložnost podati pripombe. V skladu s to določbo lahko odbor za pritožbe UUNT utemelji svojo odločbo le z dejanskimi ali pravnimi elementi, glede katerih so stranke lahko predstavile svoja stališča (sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2004 v zadevi KWS Saat proti UUNT, C‑447/02 P, ZOdl., str. I‑10107, točki 41 in 42, ter sodbi Splošnega sodišča z dne 13. julija 2005 v zadevi Sunrider proti UUNT (TOP), T‑242/02, ZOdl., str. II‑2793, točki 58 in 59, in z dne 7. septembra 2006 v zadevi L & D proti UUNT – Sämann (Aire Limpio), T‑168/04, ZOdl., str. II‑2699, točka 115).
34 Z navedeno določbo je bilo v pravu znamk Skupnosti določeno splošno načelo varstva pravice do obrambe (sodbi Splošnega sodišča z dne 15. septembra 2005 v zadevi Citicorp proti UUNT (LIVE RICHLY), T‑320/03, ZOdl., str. II‑3411, točka 21, in z dne 7. februarja 2007 v zadevi Kustom Musical Amplification proti UUNT (Oblika kitare), T‑317/05, ZOdl., str. II‑427, točka 26). Na podlagi tega splošnega načela prava Skupnosti je treba naslovnikom odločb javnih organov, s katerimi se občutno vpliva na njihove interese, dati priložnost, da predstavijo svoje pripombe (sodba Sodišča z dne 23. oktobra 1974 v zadevi Transocean Marine Paint Association proti Komisiji, 17/74, Recueil, str. 1063, točka 15; sodba Splošnega sodišča z dne 27. februarja 2002 v zadevi Eurocool Logistik proti UUNT (EUROCOOL), T‑34/00, Recueil, str. II‑683, točka 21, in zgoraj navedena sodba LIVE RICHLY, točka 22).
35 Nepravilnost v postopku sicer pripelje do razglasitve odločbe za v celoti ali delno nično, le če se ugotovi, da bi ta odločba brez te nepravilnosti lahko imela drugačno vsebino (sodbi Splošnega sodišča z dne 11. julija 2006 v zadevi Torres proti UUNT – Bodegas Muga (Torre Muga), T‑247/03, neobjavljena v ZOdl., točka 79, in z dne 24. novembra 2010 v zadevi Nike International proti UUNT – Muñoz Molina (R10), T‑137/09, ZOdl., str. I‑5433, točka 30).
36 V obravnavani zadevi je tožeča stranka na obravnavi navedla, da je bilo v vlogi vlagatelja ugovora več strani posvečenih razlikovalnemu učinku prejšnje znamke. Vendar čeprav je tožeča stranka v vlogi s pritožbenimi razlogi pred odborom za pritožbe predstavila argumente o razlikovalnem učinku prejšnje znamke, je treba ugotoviti, da je v točki 17 izpodbijane odločbe odbor za pritožbe za ugotovitev, da prejšnja znamka ima razlikovalni učinek, s podobnimi besedami kot v vlogi vlagatelja ugovora menil, da ni povezave med zemljepisnim imenom otoka Capri in proizvodi, ki jih označuje prejšnja znamka. Glede tega vidika pa tožeča stranka ni imela možnosti, da bi predstavila svoja stališča v odgovor na vlogo vlagatelja ugovora, tako da ni mogoče trditi, da v primeru neobstoja te nepravilnosti odločba ne bi mogla biti drugačna, torej nasprotno, kot je UUNT zatrjeval med obravnavo.
37 Glede na vse zgoraj navedeno je treba tožbenemu razlogu glede kršitve pravila 50(1) in pravila 20(2) Uredbe št. 2868/95 ugoditi, ne da bi bilo treba preizkusiti drugi tožbeni razlog.
38 Zato je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo razveljaviti.
Stroški
39 V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. UUNT ni uspel, zato se mu v skladu s predlogi tožeče stranke naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (šesti senat)
razsodilo:
1. Odločba prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 2. aprila 2009 (zadeva R 1148/2008‑1) se razveljavi.
2. UUNT se naloži plačilo stroškov.
Kanninen | Wahl | Soldevila Fragoso |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 12. julija 2012.
Podpisi