Tožba, vložena 3. novembra 2010 - Francija proti Komisiji

(Zadeva T-516/10)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Francoska republika (zastopniki: E. Belliard, G. de Bergues in B. Cabouat, zastopniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog tožeče stranke

Sklep Komisije C(2010) 5724 konč. z dne 23. avgusta 2010 o uporabi finančnih popravkov za pomoč usmerjevalnega oddelka EKUJS, dodeljeno programu pobude Skupnosti CCI 2000.FR.060.PC.001 (France - LEADER+) ;

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s tožbo predlaga razglasitev ničnosti Sklepa Komisije C(2010) 5724 konč. z dne 23. avgusta 2010 o uporabi finančnih popravkov za pomoč usmerjevalnega oddelka EKUJS, dodeljeno programu pobude Skupnosti CCI 2000.FR.060.PC.001 (Francija - LEADER+). V tem sklepu je določeno, da je pomoč usmerjevalnega oddelka EKUJS, ki je bila dodeljena na podlagi Odločbe Komisije C(2001) 2094 z dne 7. avgusta 2001 za izdatke v okviru programa pobude Skupnosti Leader+ v Franciji zmanjšana za 7.437.217,61 EUR.

Tožeča stranka meni, da je treba izpodbijani sklep razglasiti za ničnega, ker je Komisija napačno razlagala in uporabila člen 9(l) in člen 32(1), tretji pododstavek, Uredbe št. 1260/1999¹. Komisija naj bi namreč menila, da so lokalne akcijske skupine (LAS) končni upravičenci programa pobude Skupnosti Leader+. Končni upravičenci tega programa pa naj ne bi bili LAS, temveč nosilci projektov. Zato naj Komisija v nasprotju s svojimi trditvami ne bi vnaprej financirala izdatkov, ki bodo nastali končnim upravičencem programa Leader+.

Podredno, tožeča stranka navaja, da je treba izpodbijani sklep razglasiti za ničnega, ker je Komisija kršila načelo varstva legitimnih pričakovanj. Komisija naj bi namreč s tem, ko ni sprejela sklepov po reviziji, opravljeni aprila 2005, in ko nato ni odložila plačila v zvezi z zadevnimi izdatki, francoskim organom dala vtis, da Komisija ne izpodbija njihove razlage o vlogi LAS in da vsekakor ne obstajajo hujše pomanjkljivosti v upravljalnem sistemu na področju izjav o izdatkih, ki bi zahtevale finančni popravek.

Še podredneje, tožeča stranka meni, da je treba izpodbijani sklep razglasiti za ničnega, ker bi moral biti finančni popravek Komisije manjši. Prvič, Komisija naj bi storila napako glede osnove, ki jo je treba upoštevati pri izračunu 5-odstotnega finančnega popravka. Drugič, Komisija naj bi kršila člen 39(3) Uredbe št. 1260/1999, ker ni uporabila finančnega popravka, ki bi bil sorazmeren s finančnimi posledicami ugotovljenih pomanjkljivosti.

____________

¹ - Uredba Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (UL L 161, str. 1).