SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (prvi senat)
z dne 16. januarja 2007
Zadeva F-92/05
Emmanuel Genette
proti
Komisiji Evropskih skupnosti
„Uradniki – Pokojnine – Pokojninske pravice, pridobljene pred začetkom zaposlitve v Skupnostih – Prenos v sistem Skupnosti – Umik prošnje za prenos z namenom sklicevanja na nove, ugodnejše določbe“
Predmet: Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero E. Genette predlaga razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 25. januarja 2005, s katero je bilo zavrnjeno, da umakne svojo prošnjo za prenos pokojninskih pravic, pridobljenih v belgijskih pokojninskih sistemih, ki jo je vložil leta 2001, in da zaprosi za nov prenos teh pravic.
Odločitev: Odločba Komisije z dne 25. januarja 2005 se razglasi za nično. Komisiji se naloži plačilo njenih stroškov in stroškov tožeče stranke. Kraljevina Belgija, intervenientka, nosi svoje stroške.
Povzetek
1. Uradniki – Pokojnine – Pokojninske pravice, pridobljene pred začetkom zaposlitve v Skupnostih – Prenos v sistem Skupnosti
(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga VIII, člen 11(2))
2. Uradniki – Pokojnine – Pokojninske pravice, pridobljene pred začetkom zaposlitve v Skupnostih – Prenos v sistem Skupnosti
(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91; Priloga VIII, člen 11(2))
3. Uradniki – Pokojnine – Pokojninske pravice, pridobljene pred začetkom zaposlitve v Skupnostih – Prenos v sistem Skupnosti
(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91; Priloga VIII, člen 11(2), in Priloga XIII, člen 26(3); Uredba Sveta št. 723/2004)
4. Uradniki – Pokojnine – Pokojninske pravice, pridobljene pred začetkom zaposlitve v Skupnostih – Prenos v sistem Skupnosti
(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91; Priloga XIII, člen 26(3); Uredba Sveta št. 723/2004)
5. Uradniki – Pokojnine – Pokojninske pravice, pridobljene pred začetkom zaposlitve v Skupnostih – Prenos v sistem Skupnosti
(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga VIII, člen 11(2); Uredba Sveta št. 723/2004)
1. Predloge za razglasitev ničnosti odločbe, s katero je bilo tožeči stranki zavrnjeno, da umakne prošnjo za prenos pokojninskih pravic, pridobljenih v nacionalnem pokojninskem sistemu, v sistem Skupnosti, je treba razlagati tako, da je njihov namen razglasiti ničnost zavrnitve odprave odločbe o določitvi števila let, ki se za te pravice upoštevajo v pokojninskem sistemu Skupnosti. Prenos pokojninskih pravic se namreč presoja kot postopek, ki vsebuje dve zaporedni enostranski odločbi, ki ju na podlagi prošnje zadevne osebe in v položaju povezane pristojnosti sprejmeta na eni strani organizacija, ki upravlja nacionalni pokojninski sistem in ki mora izračunati pravice, ki jih je oseba pridobila pri njej, in na drugi strani institucija Skupnosti, ki mora ob upoštevanju teh pravic določiti število let, ki jih upošteva v pokojninskem sistemu Skupnosti na podlagi obdobja prej opravljene službe. Posledično je pod pogoji, pod katerimi se lahko prekliče prenos pokojninskih pravic, pridobljenih v nacionalnem sistemu, mogoče odpraviti omenjene odločbe, iz katerih je sestavljen postopek prenosa.
(Glej točke 42, od 45 do 47 in 50.)
2. Dejstva, da je uprava uradniku, ki je vložil zahtevo za prenos pokojninskih pravic, pridobljenih pred začetkom zaposlitve v Skupnosti, poslala dopis, v katerem je navedla število let pokojninske dobe, ki jih je treba upoštevati v sistemu Skupnosti, ni mogoče presojati kot predlog sporazuma ali pogodbe, naslovljen na zadevno osebo. Gre namreč za osnutek enostranske odločbe, ki jo je uprava sestavila v položaju povezane pristojnosti na predlog uradnika in ki bo materialnopravno postala odločba institucije in začela veljati šele potem, ko bo zadevna oseba potrdila svojo prošnjo za prenos. Neobičajen način za sestavo in začetek veljavnosti tega akta, ki je bil podrejen soglasju zadevne osebe, ne vpliva na to, da je akt enostranski. Ker gre za enostransko odločbo, njena pravnomočnost ne izhaja iz izrecnega soglasja zadevne osebe, ki ga zato ni mogoče učinkovito uporabiti proti tej osebi. Enostranske odločbe institucij glede uradnikov postanejo pravnomočne in jih torej ni več mogoče izpodbijati ob izteku rokov za pritožbo in tožbo, ki so določeni v členih 90 in 91 Kadrovskih predpisov.
(Glej točke 55, 56, 104 in 109.)
3. Sprejetje novih predpisov je novo pomembno dejstvo, tudi za uradnike, ki niso njihovi naslovniki, če je posledica takih predpisov neupravičeno neenako obravnavanje teh uradnikov in tistih, za katere imajo pozitivne posledice. Tako novo dejstvo je bilo za uradnika, ki je pridobil prenos pokojninskih pravic, pridobljenih v Belgiji, na podlagi belgijskega zakona z dne 21. maja 1991 o določitvi nekaterih razmerij med belgijskimi pokojninskimi sistemi in sistemi institucij mednarodnega javnega prava, posledica zaporednega začetka veljavnosti belgijskega zakona z dne 10. februarja 2003 o ureditvi prenosa pokojninskih pravic med belgijskimi pokojninskimi sistemi in sistemi institucij mednarodnega javnega prava in člena 26(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, vstavljenega z Uredbo št. 723/2004 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.
Po eni strani namreč določbe člena 26(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom uradnikom, ki še niso zaprosili za prenos svojih pokojninskih pravic, pridobljenih pred začetkom zaposlitve v Skupnostih, ali pridobili tega prenosa, omogočajo, da zaprosijo za prenos teh pravic v pokojninski sistem Skupnosti pod pogoji, določenimi v Kadrovskih predpisih. Te določbe uradnikom, ki so pred tem pridobili pokojninske pravice v Belgiji in ob imenovanju niso zaprosili za prenos teh pravic v sistem Skupnosti pod pogoji iz belgijskega zakona iz leta 1991 ali pridobili tega prenosa, omogočajo, da pridobijo prenos navedenih pokojninskih pravic pod ugodnejšimi pogoji iz belgijskega zakona iz leta 2003. Uradnik, ki je pridobil prenos svojih pokojninskih pravic, pridobljenih v Belgiji, na podlagi belgijskega zakona iz leta 1991, vendar ni bil deležen prenosa navedenih pravic v smislu Kadrovskih predpisov in pod pogoji iz teh predpisov, je z vidika določb Kadrovskih predpisov v položaju, ki je primerljiv s položajem uradnikov iz člena 26(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom.
Po drugi strani obstaja dvom o zakonitosti različnega obravnavanja tega uradnika in kategorij uradnikov iz člena 26(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom glede na načeli pravne varnosti in zaupanja v pravo. Zadevnega različnega obravnavanja namreč ni bilo mogoče predvideti, ko so se zadevni uradniki ob imenovanju odločali, ali bodo vložili prošnjo za prenos ali ne. Vendar načeli zaupanja v pravo in pravne varnosti nasprotujeta temu, da se uradnika izključi iz možnosti uporabe ugodnejše zakonodaje na podlagi odločitve, katere posledice niso bile predvidljive, ko je bila sprejeta.
(Glej točke 69, 70, 72, 73, 79, 83 in 84.)
Napotitev na:
Sodišče: 6. oktober 1982, Williams proti Računskemu sodišču, 9/81, Recueil, str. 3301, točka 14; 15. februar 1996, Duff in drugi, C‑63/93, Recueil, str. I‑569, točka 20; 18. maj 2000, Rombi in Arkopharma, C‑107/97, Recueil, str. I‑3367, točka 66; 11. januar 2001, Gevaert proti Komisiji, C‑389/98 P, Recueil, str. I‑65, točka 49;
Sodišče prve stopnje: 16. september 1999, Partex proti Komisiji, T‑182/96, Recueil, str. II‑2673, točka 191.
4. Ker je bilo pomembno novo dejstvo, ki upravičuje zahtevo po ponovni presoji odločb, ki jih je organ, pristojen za imenovanje, leta 2002 sprejel v zvezi s prenosom pokojninskih pravic, ki jih je uradnik pridobil na podlagi belgijske zakonodaje, v sistem Skupnosti, posledica zaporednega začetka veljavnosti belgijskega zakona z dne 10. februarja 2003 in člena 26(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, je razumni rok, v katerem bi se zadevna oseba lahko utemeljeno sklicevala na to novo dejstvo, začel teči šele ob začetku veljavnosti navedenih kadrovskih predpisov, to je 1. maja 2004.
Skrbnost zadevne osebe je treba presojati ob upoštevanju dejstva, da zapletenost pravil za izračun prenesenih pokojninskih pravic le s težavo omogoča uradniku, da sam ugotovi, ali je bil vpliv nove belgijske zakonodaje na njegov pravni položaj pozitiven ali ne. Poleg tega je treba ugotoviti, da je tožeča stranka prošnjo za ponovno presojo zgoraj navedenih odločb vložila v roku šestih mesecev, ki ga je zakonodajalec Skupnosti na podlagi člena 26(3) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom podelil uradnikom, ki niso dosegli prenosa svojih pokojninskih pravic, da vložijo prošnjo za to.
(Glej točke 88, 90 in 91.)
5. Niti določb člena 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom v različici, ki je veljala pred začetkom veljavnosti Uredbe št. 723/2004 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, in v različici, ki izhaja iz te uredbe, niti nobene druge določbe Kadrovskih predpisov ni mogoče razlagati tako, da izključujejo odpravo odločbe o prenosu pokojninskih pravic, pridobljenih pred začetkom zaposlitve v Skupnostih, sprejete pred začetkom veljavnosti Uredbe št. 723/2004.
Prvič, čeprav so določbe člena 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom v različici pred začetkom veljavnosti Uredbe št. 723/2004 časovno omejevale možnost uradnika, da zaprosi za prenos svojih pokojninskih pravic na njegovo obdobje imenovanja, pa nasprotno ne določajo nobene omejitve možnosti zahtevati umik prenosa pokojninskih pravic.
Drugič, če bi bila taka odločba odpravljena, bi bila nova prošnja za prenos, če bi bila vložena, vložena v roku, ki je zdaj deset let, in pod pogoji iz določb člena 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom v različici po začetku veljavnosti Uredbe št. 723/2004.
Tretjič, ni mogoče zatrjevati, da določbe člena 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom v različici po začetku veljavnosti Uredbe št. 723/2004, ker uradniku dovoljujejo, da samo enkrat zaprosi za prenos svojih predhodno pridobljenih pokojninskih pravic, prepovedujejo umik zahteve za prenos. Dejansko, na eni strani možnosti, da se vloži druga prošnja za prenos, ni mogoče zamenjati z možnostjo, da se umakne prva. Na drugi strani se omenjene določbe, ki so začele veljati 1. maja 2004, ne uporabijo za prošnjo za prenos, ki je bila vložena pred tem datumom, in posledično ne morejo ovirati tega, da v primeru, da se ta prošnja za prenos umakne, njen avtor lahko kljub temu še enkrat vloži prošnjo pod pogoji, ki veljajo danes.
Ker v pravu Skupnosti ni posebne določbe, so pogoji za odpravo odločbe o prenosu pokojninskih pravic, sprejete pred začetkom veljavnosti Uredbe št. 723/2004, splošni pogoji za odpravo individualnih odločb, ki ustvarjajo pravice. Takih odločb njihov avtor ne more enostransko odpraviti, če so zakonite. Potreba po varovanju zaupanja v stabilnost tako ustvarjenega položaja upravi prepoveduje, da v takem primeru ponovno presoja o svoji odločbi.
Vendar te prepovedi, katere namen je zavarovati pravice upravičenca, prav zaradi njenega namena ni mogoče uveljavljati proti njemu. Na zahtevo upravičenca lahko upravni organ, ki je sprejel odločbo, ki ustvarja pravice, to odločbo odpravi, da jo zamenja z odločbo, ki je ugodnejša za avtorja zahteve, pod pogojem, da odprava ne posega v pravice tretjih. Dejansko, če je odprava upravnega akta načeloma dovoljena, je dovoljena v popolnem spoštovanju zahtev načela pravne varnosti.
Glede na to odprava odločbe o prenosu pokojninskih pravic, pridobljenih v Belgiji, na podlagi belgijskega zakona z dne 21. maja 1991 o določitvi nekaterih razmerij med belgijskimi pokojninskimi sistemi in sistemi institucij mednarodnega javnega prava ne more vplivati na pravice belgijskih pokojninskih sistemov.
Po eni strani v tem zakonu določen mehanizem subrogacije v korist institucije Skupnosti, v kateri se zaposli uradnik, ne spreminja niti pravic niti obveznosti teh sistemov ob prenosu pravic, ker ga ne spremlja izplačilo zneska iz teh sistemov v pokojninski sistem Skupnosti, saj ti sistemi ostanejo dolžniki glede pokojninskih pravic uradnika in njihova obveznost je, enako kot pred tem, da v mesečnih obrokih izplačajo ustrezno pokojnino od začetka uradnikovega uživanja pravice do pokojnine Skupnosti. Edina razlika je v odnosu uradnika in institucije, ki uradniku v sistemu Skupnosti odobri aktuarski ekvivalent njegovih belgijskih pokojninskih pravic in ki se v povračilo subrogira v pokojninske pravice, ki jih je uradnik pridobil v belgijskih pokojninskih sistemih. Ker prenos pokojninskih pravic z mehanizmom subrogacije ne vpliva na pravice belgijskih pokojninskih sistemov, nanje prav tako ne more vplivati odprava odločb, sprejetih za zagotovitev tega prenosa.
Po drugi strani je člen 9 belgijskega zakona iz leta 1991 uradniku omogočal celo, da zgolj s soglasjem institucije umakne prošnjo za prenos, dokler subrogacija ni začela učinkovati.
(Glej točke od 120 do 122, od 124 do 126 in od 128 do 130.)
Napotitev na:
Sodišče: 12. julij 1957, Algera in drugi proti Enotni skupščini ESPJ, 7/56 in od 3/57 do 7/57, Recueil, str. 81, 114 in 115.