SKLEP SPLOŠNEGA SODIŠČA (sedmi senat)
z dne 21. septembra 2011(*)
„Ničnostna tožba – REACH – Opredelitev borove kisline in brezvodnega dinatrijevega tetraborata kot ‚izjemno problematičnih snovi‘ – Neobstoj neposrednega zadevanja − Nedopustnost“
V zadevi T-346/10,
Borax Europe Ltd, s sedežem v Londonu (Združeno kraljestvo), ki jo zastopata K. Nordlander, odvetnik, in H. Pearson, solicitor,
tožeča stranka,
proti
Evropski agenciji za kemikalije (ECHA), ki jo zastopata M. Heikkilä in W. Broere, zastopnika, skupaj z J. Stuyckom in A.-M. Vandrommom, odvetnikoma,
tožena stranka,
ob intervenciji
Evropske komisije, ki jo zastopata P. Oliver in E. Manhaeve, zastopnika, skupaj s K. Sawyer, barrister,
intervenientka,
zaradi predloga za razglasitev ničnosti odločbe agencije ECHA, objavljene 18. junija 2010, o opredelitvi borove kisline (ES št. 233-139-2) in brezvodnega dinatrijevega tetraborata (ES št. 215-540-4) kot snovi, ki izpolnjujeta merila iz člena 57 Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, str. 1), in o vključitvi navedenih snovi v seznam snovi, ki bodo morda vključene v Prilogo XIV k navedeni uredbi v skladu z njenim členom 59,
SPLOŠNO SODIŠČE (sedmi senat),
v sestavi A. Dittrich (poročevalec), predsednik, I. Wiszniewska-Białecka, sodnica, in M. Prek, sodnik,
sodni tajnik: E. Coulon,
sprejema naslednji
Sklep
Dejansko stanje
1 Tožeča stranka, Borax Europe Ltd, je družba angleškega prava. Njeni dejavnosti sta uvoz in prodaja borove kisline (ES št. 233-139-2) in brezvodnega dinatrijevega tetraborata (ES št. 215-540-4) (v nadaljevanju skupaj: boratne snovi) v Evropsko unijo, ki ji ju dobavlja družba ameriškega prava.
2 Boratne snovi se uporabljajo zlasti za steklo in izolacijska steklena vlakna. Uporabljajo se tudi v čistilih in pralnih sredstvih ter pripravkih za zaščito lesa.
3 Boratne snovi so bile vključene v Prilogo I k Direktivi Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (UL 196, str. 1) z Direktivo Komisije 2008/58/ES z dne 21. avgusta 2008 o trideseti spremembi Direktive 67/548 (UL L 246, str. 1), ki je začela veljati 5. oktobra 2008. Boratne snovi so bile z navedeno vključitvijo razvrščene kot snovi, strupene za razmnoževanje, iz skupine 2.
4 Priloga I k Direktivi 67/548 je bila razveljavljena 20. januarja 2009, ko je začela veljati Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, str. 1), njena vsebina v različici, ki je veljala pred spremembo, uvedeno z Direktivo št. 2008/58, pa je bila prenesena v del 3 Priloge VI k Uredbi št. 1272/2008. Boratne snovi torej v zadnjenavedeni prilogi ob začetku veljavnosti Uredbe št. 1272/2008 niso bile navedene.
5 Ko je 25. septembra 2009 začela veljati Uredba Komisije (ES) št. 790/2009 z dne 10. avgusta 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1272/2008 (UL L 235, str. 1) Evropskega parlamenta in Sveta z namenom njene prilagoditve tehničnemu in znanstvenemu napredku, je bila razvrstitev boratnih snovi kot snovi, strupenih za razmnoževanje, iz skupine 2 vključena v del 3 Priloge VI k Uredbi št. 1272/2008. Ta razvrstitev se v skladu s členom 2(2) in (3) Uredbe 790/2009 uporablja od 1. decembra 2010, vendar jo je bilo mogoče uporabljati tudi pred tem datumom.
6 Zvezna republika Nemčija in Republika Slovenija sta 8. marca 2010 Evropski agenciji za kemikalije (ECHA) predložili dokument, ki sta ga pripravili v zvezi z opredelitvijo borove kisline kot snovi, ki izpolnjuje merila iz člena 57(c) Uredbe št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (ES) z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, str. 1), nato spremenjene zlasti z Uredbo št. 1272/2008, pri čemer sta se sklicevali na razvrstitev borove kisline kot snovi, strupene za razmnoževanje, iz skupine 2 v delu 3 Priloge VI k Uredbi št. 1272/2008.
7 Kraljevina Danska je isti dan agenciji ECHA predložila dokument, ki ga je pripravila o opredelitvi brezvodnega dinatrijevega tetraborata kot snovi, ki izpolnjuje merila iz člena 57(c) Uredbe št. 1907/2006, pri čemer se je sklicevala na razvrstitev brezvodnega dinatrijevega tetraborata kot snovi, strupene za razmnoževanje, iz skupine 2 v delu 3 Priloge VI k Uredbi št. 1272/2008.
8 Agencija ECHA je nato na svoji spletni strani objavila obvestila s pozivom zainteresiranim strankam, naj predložijo stališča glede dokumentov v zvezi z boratnimi snovmi. Agencija ECHA je po prejetju stališč glede zadevnih dokumentov, zlasti stališč European Borates Association (Evropska zveza za boratne snovi), katere članica je tožeča stranka, poslala navedene dokumente svojemu Odboru držav članic. Odbor je 9. junija 2010 dosegel soglasje o opredelitvi boratnih snovi kot izjemno problematičnih snovi, ki izpolnjujejo merila iz člena 57(c) Uredbe št. 1907/2006.
9 Seznam snovi, ki bodo morda vključene v Prilogo XIV k Uredbi št. 1907/2006 (v nadaljevanju: seznam kandidatnih snovi), vključno z boratnimi snovmi, je bil 18. junija 2010 objavljen na spletni strani agencije ECHA.
Postopek in predlogi strank
10 Tožeča stranka je 18. avgusta 2010 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo za razglasitev ničnosti odločbe agencije ECHA, objavljene 18. junija 2010, s katero so bile boratne snovi opredeljene kot snovi, ki izpolnjujejo merila iz člena 57 Uredbe št. 1907/2006, in vključene v skladu s členom 59 navedene uredbe (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) v seznam kandidatnih snovi.
11 Evropska komisija je z dopisom, vpisanim v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 10. decembra 2010, predlagala intervencijo v tem postopku v podporo predlogom agencije ECHA. Predsednik sedmega senata Splošnega sodišča je s sklepom z dne 12. januarja 2011 po zaslišanju glavnih strank predlogu ugodil.
12 Agencija ECHA je 14. decembra 2010 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča z ločeno vlogo vložila ugovor nedopustnosti na podlagi člena 114(1) Poslovnika Splošnega sodišča. Tožeča stranka je 31. januarja 2011 predložila stališča glede ugovora nedopustnosti.
13 Tožeča stranka je 31. januarja 2011 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila predlog za zaupno obravnavanje njenih vlog v zvezi z intervenientko. Proti temu predlogu ni bilo ugovorov.
14 Komisija se je z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 18. februarja 2011, odrekla vložitvi intervencijske vloge, ki se nanaša samo na dopustnost.
15 Tožeča stranka v tožbi Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo razglasi za dopustno;
– izpodbijano odločbo razglasi za nično v delu, v katerem so boratne snovi opredeljene kot snovi, ki izpolnjujejo merila iz člena 57(c) Uredbe št. 1907/2006, in vključene v seznam kandidatnih snovi;
– agenciji ECHA naloži plačilo stroškov.
16 Agencija ECHA v ugovoru nedopustnosti Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo razglasi za nedopustno;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
17 Tožeča stranka v svojih stališčih glede ugovora nedopustnosti Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– zavrne ugovor nedopustnosti;
– tožbo razglasi za dopustno;
– agenciji ECHA naloži, naj predloži kopijo izpodbijane odločbe;
– izpodbijano odločbo razglasi za nično v delu, v katerem so boratne snovi opredeljene kot snovi, ki izpolnjujejo merila iz člena 57(c) Uredbe št. 1907/2006, in vključene v seznam kandidatnih snovi.
Pravo
18 V skladu s členom 114(1) in (4) Poslovnika Splošno sodišče lahko odloči o ugovoru nedopustnosti, ne da bi odločalo o zadevi po temelju, če to predlaga stranka. V skladu z odstavkom 3 istega člena se ta predlog obravnava ustno, razen če Splošno sodišče ne odloči drugače. Splošno sodišče meni, da je zadeva v obravnavanem primeru po preučitvi spisa dovolj pojasnjena in da ni treba začeti ustnega postopka.
19 Agencija ECHA v podporo svojim predlogom navaja dva razloga za nedopustnost, in sicer neobstoj neposrednega zadevanja tožeče stranke in to, da izpodbijana odločba, ki naj ne bi bila predpis v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU, tožeče stranke ne zadeva posamično.
Ugovor nedopustnosti zaradi neobstoja neposrednega zadevanja tožeče stranke
20 Fizične ali pravne osebe lahko v skladu s členom 263, četrti odstavek, pod pogoji iz prvega in drugega odstavka vložijo tožbo zoper nanje naslovljene akte ali zoper akte, ki jih zadevajo neposredno in posamično, in zoper predpise, ki jih zadevajo neposredno, a ne potrebujejo izvedbenih ukrepov.
21 V obravnavanem primeru ni sporno, da izpodbijana odločba ni naslovljena na tožečo stranko, zato ta ni naslovnica navedenega akta. Tožeča stranka lahko v tem položaju v skladu s členom 263, četrti odstavek, PDEU vloži ničnostno tožbo zoper navedeni akt samo, če jo ta neposredno zadeva.
22 V zvezi z neposrednim zadevanjem ta pogoj v skladu z ustaljeno sodno prakso nalaga, prvič, da ima izpodbijani ukrep neposredne učinke na pravni položaj posameznika in, drugič, da naslovnikom tega ukrepa, ki so zadolženi za njegovo izvedbo, ne dopušča nobene diskrecijske pravice, saj je ta izvedba samodejna in temelji izključno na ureditvi Unije brez uporabe drugih vmesnih pravil (sodbe Sodišča z dne 5. maja 1998 v zadevi Dreyfus proti Komisiji, C-386/96 P, Recueil, str. I-2309, točka 43; z dne 29. junija 2004 v zadevi Front national proti Parlamentu, C-486/01 P, ZOdl., str. I-6289, točka 34, in z dne 10. septembra 2009 v združenih zadevah Komisija proti Ente per le Ville vesuviane in Ente per le Ville vesuviane proti Komisiji, C-445/07 P in C-455/07 P, ZOdl., str. I-7993, točka 45).
23 Na prvem mestu tožeča stranka trdi, da jo izpodbijana odločba neposredno zadeva zato, ker je njen pravni položaj prizadet z obveznostjo, ki izhaja iz navedene odločbe, da se predloži varnostni list ali se ga posodobi v skladu s členom 31 Uredbe št. 1907/2006. Poudariti je treba, da morajo dobavitelji snovi v skladu s členom 31(1)(a), (b) in (c) navedene uredbe dostaviti njenemu prejemniku varnostni list, kadar snov izpolnjuje merila za razvrstitev kot nevarna snov v skladu z Direktivo 67/548, kadar je snov obstojna, se kopiči v organizmih in je strupena ali zelo obstojna in se zelo lahko kopiči v organizmih, v skladu z merili iz Priloge XIII k navedeni uredbi, ali kadar je snov vključena v seznam, sestavljen v skladu s členom 59(1) Uredbe št. 1907/2006 iz razlogov, ki niso navedeni zgoraj. Člen 31(9)(a) navedene uredbe v zvezi s tem določa, da morajo dobavitelji posodobiti varnostni list, takoj ko so na voljo nove informacije, ki lahko vplivajo na ukrepe za obvladovanje tveganja, ali nove informacije o nevarnostih.
24 Prvič, v zvezi z zatrjevano obveznostjo, da se predloži varnostni list v skladu s členom 31(1)(c) Uredbe št. 1907/2006, je treba poudariti, da so bile boratne snovi vključene v seznam kandidatnih snovi, ker so v skladu s členom 57(c) navedene uredbe izpolnjevale merila za razvrstitev kot snovi, strupene za razmnoževanje, iz skupine 2 v skladu z Direktivo 67/548. Ker je tak primer izrecno določen v členu 31(1)(a) navedene uredbe, ne spada na področje uporabe člena 31(1)(c) te uredbe, ki zadeva samo primere, pri katerih je snov vključena v seznam kandidatnih snovi iz razlogov, ki niso navedeni v členu 31(1)(a) in (b). Tožeči stranki zato po izpodbijani odločbi ni bilo treba predložiti varnostnega lista v skladu s členom 31(1)(c) Uredbe št. 1907/2006.
25 Drugič, v zvezi z zatrjevano obveznostjo posodabljanja varnostnega lista na podlagi člena 31(9)(a) Uredbe št. 1907/2006 je treba preučiti, ali je opredelitev boratnih snovi v izpodbijani odločbi kot izjemno problematičnih, in sicer na podlagi postopka iz člena 59 Uredbe št. 1907/2006, nova informacija v smislu člena 31(9)(a) Uredbe št. 1907/2006, zaradi katere se lahko v skladu z navedeno določbo zahteva posodabljanje varnostnega lista, tako da ima izpodbijana odločba neposredne učinke na pravni položaj tožeče stranke.
26 Člen 31(1) Uredbe št. 1907/2006 v zvezi z varnostnim listom določa, da mora biti izpolnjen v skladu s Prilogo II k navedeni uredbi. V skladu z navedeno prilogo, ki vsebuje navodila za pripravo varnostnih listov, morajo ti varnostni listi zagotavljati mehanizem za prenos ustreznih varnostnih informacij o razvrščenih snoveh vzdolž dobavne verige do neposrednih nadaljnjih uporabnikov. Namen priloge je zagotoviti skladnost in pravilnost vsebine vsake obvezne postavke iz člena 31(6) Uredbe št. 1907/2006, zaradi česar bodo tako pripravljeni varnostni listi uporabnikom omogočili sprejetje nujnih ukrepov v zvezi z varovanjem zdravja ljudi in varnosti na delovnem mestu ter varovanjem okolja.
27 Opredelitev boratnih snovi kot izjemno problematičnih na podlagi postopka iz člena 59 Uredbe št. 1907/2006 bi bila lahko nova informacija o postavkah 2 (ugotovitve o nevarnih lastnostih) in 15 (zakonsko predpisane informacije) iz člena 31(6) navedene uredbe.
28 V postavki 2 (ugotovitve o nevarnih lastnostih) je treba v skladu s Prilogo II, točka 2, k Uredbi št. 1907/2006 navesti razvrstitev snovi na podlagi pravil za razvrstitev iz Direktive 67/548. Glavne nevarnosti snovi za človeka in okolje je treba navesti jasno in jedrnato.
29 Opredelitev boratnih snovi kot izjemno problematičnih snovi na podlagi postopka iz člena 59 Uredbe št. 1907/2006 v obravnavanem primeru ne zadeva razvrstitve navedenih snovi v skladu z Direktivo 67/548. Ta razvrstitev je bila izvedena, ker so boratne snovi v skladu s členom 57(c) Uredbe št. 1907/2006 izpolnjevale merila za razvrstitev snovi kot snovi, strupenih za razmnoževanje, iz skupine 2 v skladu z Direktivo 67/548. Toda to, da boratne snovi izpolnjujejo navedena merila, je bilo že ugotovljeno v Prilogi I k Direktivi 67/548, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2008/58, in nato v delu 3 Priloge VI k Uredbi št. 1272/2008, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 790/2009 (glej točke od 3 do 5 zgoraj). Zadevne države članice so se v skladu s členom 59(3) Uredbe št. 1907/2006 v dokumentih, ki so jih agenciji ECHA predložile 8. marca 2010, sklicevale na vključitev boratnih snovi v del 3 Priloge VI k Uredbi št. 1272/2008 (glej točki 6 in 7 zgoraj).
30 Res je, da razvrstitev boratnih snovi za tožečo stranko ob objavi izpodbijane odločbe, to je 18. junija 2010, ni bila obvezna. Priloga I k Direktivi 67/548, ki je vključevala boratne snovi, je bila namreč z začetkom veljavnosti Uredbe št. 1272/2008 20. januarja 2009 razveljavljena, obveznost razvrstitve boratnih snovi v skladu z usklajenimi razvrstitvami iz dela 3 Priloge VI k Uredbi št. 1272/2008, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 790/2009, pa se ni uporabljala, ker je člen 2(2) Uredbe št. 790/2009 za začetek v zvezi s tem določal datum 1. december 2010.
31 Vendar so bile nevarnosti, zaradi katerih so bile boratne snovi razvrščene, ob objavi izpodbijane odločbe pravno zadostno opredeljene. Po eni strani je bilo za vse zainteresirane stranke očitno, da navedene nevarnosti niso prenehale obstajati že samo s črtanjem Priloge I k Direktivi 67/548, katere vsebino je bilo treba prenesti v del 3 Priloge VI k Uredbi št. 1272/2008. Po drugi strani je bila razvrstitev boratnih snovi kot snovi, strupenih za razmnoževanje, iz skupine 2 vključena v del 3 Priloge VI k Uredbi št. 1272/2008 z začetkom veljavnosti Uredbe št. 790/2009 25. septembra 2009. To, da navedenih razvrstitev ni bilo treba obvezno uporabljati pred 1. decembrom 2010, ne omaja pravnega obstoja ugotovitve, da so bila merila za razvrstitev od začetka veljavnosti Uredbe št. 790/2009 izpolnjena. Pravne obveznosti, ki izhajajo iz navedenih razvrstitev v skladu z Uredbo št. 1272/2008, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 790/2009, so v skladu s členom 2(2) Uredbe št. 790/2009 samo prestavljene na 1. december 2010. Ta ugotovitev je podkrepljena z dejstvom, da je bilo mogoče – kot izhaja iz člena 2(3) Uredbe št. 790/2009 – usklajene razvrstitve iz dela 3 Priloge VI k Uredbi št. 1272/2008, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 790/2009, uporabljati pred 1. decembrom 2010.
32 Iz navedenega izhaja, da opredelitev boratnih snovi kot izjemno problematičnih ni vsebovala nove informacije o nevarnih lastnostih navedenih snovi, temveč je bila rezultat postopka za opredelitev iz člena 59 Uredbe št. 1907/2006. Izpodbijana odločba torej ni vsebovala nove informacije o opredelitvi nevarnosti v smislu postavke 2 člena 31(6) Uredbe št. 1907/2006.
33 V zvezi s postavko 15 (zakonsko predpisane informacije) člena 31(6) Uredbe št. 1907/2006 je treba poudariti, da v skladu s točko 15 Priloge II k navedeni uredbi, če veljajo za snov z varnostnega lista posebne določbe v zvezi z varovanjem ljudi ali okolja na ravni Unije, na primer izdaja dovoljenj v skladu z naslovom VII ali omejitve iz naslova VIII iste uredbe, je treba te določbe, kolikor je to mogoče, navesti.
34 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da, prvič, čeprav se lahko zaradi opredelitve snovi kot izjemno problematične, in sicer na podlagi postopka iz člena 59 Uredbe št. 1907/2006, gospodarskim subjektom naložijo obveznosti obveščanja, zadevna snov zato še ne spada v poseben sistem, tako da bi zanjo veljale posebne določbe. Nasprotno, navedena opredelitev ne vpliva na dajanje snovi v promet in njeno uporabo.
35 Drugič, kar zadeva postopek za izdajo dovoljenja iz naslova VII Uredbe št. 1907/2006 in omejitev v skladu z njenim naslovom VIII, točka 15, Priloge II k navedeni uredbi, ta uredba določa, da navedena določba velja samo za izdana dovoljenja in omejitve. Ker opredelitev snovi kot izjemno problematične, in sicer na podlagi postopka iz člena 59 Uredbe št. 1907/2006, ne zadeva omejitev v skladu z naslovom VIII navedene uredbe, temveč je del postopka za izdajo dovoljenja v skladu z naslovom VII navedene uredbe, navedba omejitev v točki 15 Priloge II k Uredbi št. 1907/2006 torej ne govori v prid temu, da navedena opredelitev spada v postavko 15 člena 31(6) navedene uredbe.
36 V zvezi z izdanimi dovoljenji je iz naslova VII Uredbe št. 1907/2006 razvidno, da so ta dovoljenja, izdana v skladu z njenim členom 60, del poznejše faze postopka za izdajo dovoljenja (členi od 60 do 64 navedene uredbe). Prošnjo zanje je mogoče predložiti agenciji ECHA v skladu s členom 62(1) navedene uredbe za eno ali več uporab snovi, ki se ne sme dajati na trg, ker je vključena v Prilogo XIV k navedeni uredbi. Vendar je treba v zvezi s postopkom za izdajo dovoljenja iz naslova VII Uredbe št. 1907/2006 ugotoviti, da zakonodajalec opredelitve snovi kot izjemno problematične, in sicer na podlagi postopka iz člena 59 navedene uredbe, v točki 15 Priloge II k navedeni uredbi ni izrecno navedel. Čeprav so dovoljenja, izdana v skladu z naslovom VII te uredbe, res navedena samo kot primer, pa nič manj ne velja, da ta navedba edina zadeva postopek za izdajo dovoljenja v skladu z naslovom VII Uredbe št. 1907/2006. Čeprav ni izključeno, da se na postavko 15 varnostnega lista nanašajo druge posebne določbe v zvezi z varovanjem ljudi ali okolja na ravni Unije, pa navedena ugotovitev v zvezi s postopkom za izdajo dovoljenja iz naslova VII Uredbe št. 1907/2006 govori tudi v prid temu, da v navedeno postavko spadajo samo dovoljenja. Ta ugotovitev je podkrepljena s tem, da je treba v skladu s členom 31(9)(b) navedene uredbe varnostni list po izdaji dovoljenja ali njegovi zavrnitvi posodobiti.
37 Iz navedenega izhaja, da za snov, ki je bila na podlagi postopka iz člena 59 Uredbe št. 1907/2006 opredeljena kot izjemno problematična, ne veljajo posebne določbe v zvezi z varovanjem ljudi ali okolja na ravni Unije v smislu točke 15 Priloge II k navedeni uredbi.
38 Glede na vse navedeno opredelitev boratnih snovi kot izjemno problematičnih, in sicer na podlagi postopka iz člena 59 Uredbe št. 1907/2006, ni bila nova informacija, ki bi lahko vplivala na ukrepe za obvladovanje tveganja, ali nova informacija o nevarnostih v smislu člena 31(9)(a) Uredbe št. 1907/2006, tako da tožeči stranki ni bilo treba posodobiti varnostnega lista. Zato izpodbijana odločba nima neposrednih učinkov na pravni položaj tožeče stranke zaradi obveznosti iz navedene določbe.
39 Na drugem mestu, v zvezi s trditvami tožeče stranke, da jo izpodbijana odločba neposredno zadeva, ker naj bi obveznosti iz členov 7(2) in (3) ter 33 Uredbe št. 1907/2006 vplivale na njen pravni položaj, je treba poudariti, da navedene določbe vsebujejo obveznosti obveščanja za izdelovalce, uvoznike in dobavitelje izdelkov, kot so opredeljeni v členu 3, točke 4, 11 in 33, iste uredbe.
40 V skladu s členom 7(2) navedene uredbe mora vsak izdelovalec ali uvoznik izdelkov obvestiti agencijo ECHA, če snov izpolnjuje merila iz člena 57 navedene uredbe in je opredeljena v skladu z njenim členom 59(1), če po eni strani izdelki vsebujejo snov v količini, ki znaša skupaj več kot eno tono letno na izdelovalca ali uvoznika, in če po drugi strani izdelki vsebujejo snov v količini, ki je višja od koncentracije 0,1 % mas. m/m. Če se člen 7(2) Uredbe št. 1907/2006 ne uporablja, člen 7(3) navedene uredbe določa, da mora izdelovalec ali uvoznik priskrbeti prejemniku izdelka ustrezna navodila. Člen 7(2) in (3) Uredbe št. 1907/2006 se v skladu z njenim členom 7(7) uporablja od 1. junija 2011 šest mesecev po opredelitvi snovi v skladu z njenim členom 59(1).
41 V skladu s členom 33(1) Uredbe št. 1907/2006 mora vsak dobavitelj izdelka, ki vsebuje snov v koncentraciji nad 0,1 % mas. m/m, ki izpolnjuje merila iz njenega člena 57 in je opredeljena v skladu z njenim členom 59(1), zagotoviti prejemniku izdelka dovolj informacij za njegovo varno uporabo, ki so na voljo dobavitelju in vsebujejo vsaj ime snovi. V skladu s členom 33(2) Uredbe št. 1907/2006 za dobavitelja velja enaka obveznost v odnosu do potrošnika na njegovo zahtevo. Ustrezne informacije je treba brezplačno zagotoviti v 45 dneh po prejemu zahtevka.
42 Ni sporno, da tožeča stranka nima niti statusa izdelovalca ali uvoznika izdelkov niti dobavitelja izdelka v smislu člena 3, točke 4, 11 in 33, Uredbe št. 1907/2006. Njeni dejavnosti sta uvoz in prodaja boratnih snovi. Obveznosti iz členov 7(2) in (3) ter 33 navedene uredbe torej lahko izrecno in neposredno zadevajo samo stranke tožeče stranke, če so te izdelovalci ali uvozniki izdelkov ali dobavitelji izdelka.
43 Toda tožeča stranka s sklicevanjem na sodbo Sodišča z dne 13. marca 2008 v zadevi Komisija proti Infront WM (C-125/06 P, ZOdl., str. I-1451, točka 52) trdi, da jo izpodbijana odločba neposredno zadeva, ker vpliva na način, kako lahko njene stranke izdelujejo ali dobavljajo izdelke, vključno z boratnimi snovmi, in sicer tako, da jim nalaga obveznosti obveščanja, ki jih je mogoče uveljavljati na nacionalnih sodiščih ter je zanje mogoče naložiti kazenske in civilne sankcije.
44 V zvezi s tem je treba poudariti, da so bile sporne pravice v zadevi, v kateri je bila izdana v točki 43 zgoraj navedena sodba Komisija proti Infront WM, predmet nekaterih zakonskih meja na podlagi spornega akta, kar pa ne velja v obravnavanem primeru, ki zadeva boratne snovi. Obveznosti obveščanja, naložene zadevnim strankam tožeče stranke na podlagi členov 7 in 33 Uredbe št. 1907/2006 in izpodbijane odločbe, za boratne snovi ne nalagajo novih meja ali omejitev. Res je, da morajo izdelovalci ali uvozniki izdelkov in dobavitelji izdelka predložiti informacije, če je snov opredeljena kot izjemno problematična v skladu s členom 59 Uredbe št. 1907/2006 in če so izpolnjeni pogoji iz členov 7 in 33 navedene uredbe. Vendar zaradi navedenih obveznosti obveščanja za dajanje na trg in uporabo zadevnih snovi ni meja ali omejitev, ki bi vplivale na pravni položaj dobavitelja navedene snovi. Tožeča stranka poleg tega ni trdila, da morebitne obveznosti obveščanja njenih strank na podlagi členov 7 in 33 Uredbe št. 1907/2006 nujno predpostavljajo, da mora predložiti informacije svojim strankam, da bi te lahko izpolnile svoje obveznosti.
45 Iz navedenega izhaja, da na podlagi obveznosti iz členov 7(2) in (3) ter 33 Uredbe št. 1907/2006 ni mogoče šteti, da ima izpodbijana odločba neposredne učinke na pravni položaj tožeče stranke.
46 Na tretjem mestu, v zvezi s trditvami tožeče stranke, da jo izpodbijana odločba neposredno zadeva, ker naj bi vplivala na njen materialni položaj, je treba poudariti, da samo to, da akt lahko vpliva na materialni položaj tožeče stranke, ne zadostuje, da bi se lahko štelo, da jo ta neposredno zadeva. Samo obstoj posebnih okoliščin omogoči posamezniku, ki trdi, da akt vpliva na njegov položaj na trgu, da začne postopek na podlagi člena 263, četrti odstavek, PDEU (sodba Sodišča z dne 10. decembra 1969 v združenih zadevah Eridania in drugi proti Komisiji, 10/68 in 18/68, Recueil, str. 459, točka 7, in sklep Splošnega sodišča z dne 18. februarja 1998 v zadevi Comité d’entreprise de la Société française de production in drugi proti Komisiji, T-189/97, Recueil, str. II-335, točka 48). Ker je tožeča stranka v obravnavanem primeru trdila samo to, da so njene stranke nehale uporabljati boratne snovi, ni dokazala obstoja takih posebnih okoliščin.
47 Glede na navedeno je treba ugotoviti, da izpodbijana odločba nima neposrednih učinkov na pravni položaj tožeče stranke. Ker prvo merilo neposrednega zadevanja ni izpolnjeno, tožeče stranke izpodbijana odločba ne zadeva neposredno.
48 Zato je treba sprejeti navedeni ugovor nedopustnosti, tožbo pa zavreči kot nedopustno, ne da bi bilo treba preučiti drugi ugovor nedopustnosti, ki ga je navedla agencija ECHA.
Predlog za pripravljalne ukrepe
49 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj v okviru pripravljalnih ukrepov v skladu s členom 66(1) Poslovnika agenciji ECHA naloži predložitev izvoda izpodbijane odločbe.
50 Vendar iz vseh navedenih preudarkov izhaja, da Splošno sodišče lahko odloča o tožbi, ne da bi naložilo pripravljalne ukrepe. Poleg tega je navedeni predlog brezpredmeten, ker je bila izpodbijana odločba objavljena na spletni strani agencije ECHA in ker jo je tožeča stranka priložila tožbi.
51 Predlog tožeče stranke za pripravljalne ukrepe in tožbo v celoti je torej treba zavreči.
Stroški
52 V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Institucije, ki so se kot intervenientke udeležile postopka, v skladu z odstavkom 4 navedenega člena nosijo svoje stroške.
53 Tožeča stranka ni uspela, zato se ji naloži plačilo lastnih stroškov in stroškov agencije ECHA, ki jih je ta priglasila. Komisija nosi svoje stroške.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (sedmi senat)
sklenilo:
1. Tožba se zavrže kot nedopustna.
2. Borax Europe Ltd se naloži plačilo lastnih stroškov in stroškov Evropske agencije za kemikalije (ECHA).
3. Evropska komisija nosi svoje stroške.
V Luxembourgu, 21. septembra 2011.