SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (četrti senat)
z dne 6. septembra 2013(*)
„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu zaradi preprečitve širjenja jedrskega orožja – Zamrznitev sredstev – Ničnostna tožba – Rok za prilagoditev predlogov – Dopustnost – Obveznost obrazložitve – Očitna napaka pri presoji“
V zadevi T‑110/12,
Iranian Offshore Engineering & Construction Co. s sedežem v Teheranu (Iran), ki jo zastopajo J. Viñals Camallonga, L. Barriola Urruticoechea in J. Iriarte Ángel, odvetniki,
tožeča stranka,
proti
Svetu Evropske unije, ki ga zastopajo P. Plaza García, V. Piessevaux in G. Ramos Ruano, zastopniki,
tožena stranka,
katere predmet je predlog za razglasitev ničnosti Sklepa Sveta 2011/783/SZVP z dne 1. decembra 2011 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 319, str. 71) in Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 1245/2011 z dne 1. decembra 2011 o izvajanju Uredbe (EU) št. 961/2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 319, str. 11) ter Uredbe Sveta (EU) št. 267/2012 z dne 23. marca 2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 961/2010 (UL L 88, str. 1) v delih, v katerih se ti akti nanašajo na tožečo stranko.
SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat),
v sestavi I. Pelikánová, predsednica, K. Jürimäe, sodnica, in M. van der Woude (poročevalec), sodnik,
sodni tajnik: J. Palacio González, glavni administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 5. marca 2013
izreka naslednjo
Sodbo(1)
[…] (ni prevedeno)
Postopek in predlogi strank
8 Tožeča stranka je 27. februarja 2012 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.
9 Tožeča stranka je z ločenim aktom z dne 1. februarja 2013 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila predlog za sprejetje začasne odredbe za odložitev izvršitve izpodbijanih aktov v delih, v katerih se nanašajo nanjo, dokler Splošno sodišče ne razsodi v sporu iz postopka v glavni stvari. Predsednik Splošnega sodišča je s sklepom z dne 11. marca 2013 ta predlog zavrnil (Iranian Offshore Engineering & Construction proti Svetu, T‑110/12 R).
10 Splošno sodišče je v okviru ukrepov procesnega vodstva Svet pozvalo, naj pisno odgovori na nekatera vprašanja. Svet je to zahtevo izpolnil v predpisanem roku.
11 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– člen 1 Sklepa 2011/783 in člen 1 Izvedbene uredbe št. 1245/2011 razglasi za nična v delih, v katerih se nanašata nanjo;
– njeno ime zbriše iz prilog, navedenih v teh členih;
– Svetu naloži plačilo stroškov.
12 Tožeča stranka je v repliki, predloženi 19. julija 2012, prosila za dovoljenje za prilagoditev svojih predlogov in Splošnemu sodišču predlagala, naj tudi Uredbo št. 267/2012 razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša nanjo.
13 Svet Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne kot neutemeljeno;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
14 Tožeča stranka je na obravnavi pojasnila, da se njen drugi predlog v resnici navezuje na prvega. Poleg tega je Splošno sodišče tožeči stranki dovolilo, da predloži več novih dokumentov, katerih kopije so bile predložene Svetu. Svet ni nasprotoval temu, da se ti dokumenti vložijo v spis. Splošno sodišče se je odločilo, da si bo odločitev o dopustitvi vložitve navedenih dokumentov v spis pridržalo do izreka sodbe, s katero se konča postopek.
Pravo
Prošnja za prilagoditev predlogov
15 Tožeča stranka v repliki prosi, naj se ji dovoli prilagoditi njene prvotne predloge, tako da se bo njena tožba nanašala tudi na razglasitev ničnosti Uredbe št. 267/2012, ki je bila sprejeta po vložitvi tožbe, v delu, v katerem se nanaša nanjo.
16 Če sklep ali uredbo, ki neposredno in posamično zadeva posameznika, med postopkom nadomesti akt z enako vsebino, se v skladu s sodno prakso šteje, da gre za novo dejstvo, na podlagi katerega lahko tožeča stranka prilagodi svoje predloge in tožbene razloge. Bilo bi namreč v nasprotju z učinkovitim izvajanjem sodne oblasti in z zahtevo po ekonomičnosti postopka, če bi tožeča stranka morala vložiti novo tožbo. Poleg tega bi bilo krivično, če bi lahko zadevna institucija, da bi nasprotovala ugovorom zoper sklep iz tožbe, predložene sodišču Unije, izpodbijani akt spremenila ali ga nadomestila z drugim in se med postopkom sklicevala na to spremembo ali nadomestitev, zato da drugi stranki onemogoči razširitev prvotnih tožbenih predlogov in razlogov ali vložitev dodatnih tožbenih predlogov in razlogov zoper ta akt (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 23. oktobra 2008 v zadevi People’s Mojahedin Organization of Iran proti Svetu, T‑256/07, ZOdl., str. II‑3019, točka 46 in navedena sodna praksa).
17 Vendar mora biti prošnja za prilagoditev predlogov, da bi bila dopustna, vložena v roku, določenem v členu 263, šesti odstavek, PDEU. V skladu s sodno prakso je namreč ta rok za vložitev tožbe zavezujoč in sodišče Unije ga mora uporabiti tako, da se zagotovita pravna varnost in enakost posameznikov pred zakonom (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 18. januarja 2007 v zadevi PKK in KNK proti Svetu, C‑229/05 P, ZOdl., str. I‑439, točka 101). Zato mora sodišče preveriti, če je treba, po uradni dolžnosti, ali je bil ta rok spoštovan (sklep Splošnega sodišča z dne 11. januarja 2012 v zadevi Ben Ali proti Svetu, T‑301/11, točka 16).
18 V zvezi z računanjem roka za vložitev tožbe je treba spomniti, da se v skladu s členom 263, šesti odstavek, PDEU postopki za razglasitev ničnosti sprožijo v dveh mesecih od objave akta ali njegovega uradnega obvestila tožniku, če tega ni bilo, pa od dneva, ko je zanj izvedel. Kadar začne teči rok za vložitev tožbe proti aktu institucije z dnem objave akta, začne v skladu s členom 102(1) Poslovnika Splošnega sodišča ta rok teči po koncu štirinajstega dne po objavi akta v Uradnem listu Evropske unije. Poleg tega se v skladu s členom 102(2) navedenega poslovnika ta rok zaradi oddaljenosti podaljša za enkratno obdobje desetih dni.
19 Poleg tega v skladu s sodno prakso načelo učinkovitega sodnega nadzora vključuje to, da organ Unije, ki sprejme akt o omejevalnih ukrepih glede posameznika ali subjekta, kot je to v obravnavanem primeru, sporoči razloge, na katerih temelji ta akt, bodisi ko sprejme akt bodisi vsaj kolikor toliko hitro po sprejetju je mogoče, da tem osebam in subjektom omogoči, da lahko vložijo pravno sredstvo (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 16. novembra 2011 v zadevi Bank Melli Iran proti Svetu, C‑548/09 P, ZOdl., str. I‑11381, točka 47 in navedena sodna praksa).
20 Poleg tega je v obravnavanem primeru to načelo konkretizirano v členih 24(3) Sklepa 2010/413, v členu 36(3) Uredbe št. 961/2010 in v členu 46(3) Uredbe št. 267/2012, ki določajo, da Svet o svojem sklepu in razlogih za vključitev na seznam oseb in subjektov, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi, obvesti zadevno osebo ali subjekt, bodisi neposredno, če je naslov znan, bodisi z objavo uradnega obvestila, s tem pa navedeni osebi ali subjektu da možnost, da predloži pripombe.
21 Iz navedenega izhaja, da rok za vložitev ničnostne tožbe zoper akt, s katerim so določeni omejevalni ukrepi proti osebi ali subjektu, začne teči šele bodisi takrat, ko je bila zadevna oseba posamično obveščena o tem aktu, če je njen naslov znan, bodisi od objave obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če njen naslov ni znan. Rok za vložitev prošnje za razširitev predlogov in tožbenih razlogov na akt, ki spreminja ali nadomešča izpodbijani akt, s katerim so bili določeni omejevalni ukrepi, in ki ohranja te ukrepe, začne tudi teči šele bodisi takrat, ko je bila zadevna oseba ali subjekt posamično obveščena o tem novem aktu, če je njen naslov znan, bodisi od objave obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če je ni mogoče posamično obvestiti.
22 V obravnavani zadevi tožeča stranka navaja, da o Uredbi št. 267/2012 ni bila obveščena takoj po njenem sprejetju, 23. marca 2012, česar Svet ne zanika. Vendar je Svet na obravnavi pojasnil, da je bila Uredba št. 267/2012 tožeči stranki vročena 11. decembra 2012, potem ko se je Svet po pregledu seznama, ki se opravi v skladu s členom 46(6) te uredbe, odločil, da bo ohranil njen vpis na seznamu oseb in subjektov, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi, česar tožeča stranka ne izpodbija.
23 V teh okoliščinah je dvomesečni rok iz člena 263, šesti odstavek, PDEU, za sprožitev postopka zoper nov sklep o ohranitvi vpisa tožeče stranke v Prilogi IX k Uredbi št. 267/2012 začel teči 12. decembra 2012 in je v skladu s členom 102(2) Poslovnika potekel 21. februarja 2013.
24 Ker pa je tožeča stranka za sprejetje Uredbe št. 267/2012 izvedela, preden ji je bila ta vročena, in je vložila prošnjo za prilagoditev predlogov že 19. julija 2012, te prošnje ni mogoče šteti za prepozno.
25 Vendar je Svet na obravnavi zoper to prošnjo vložil ugovor nedopustnosti, ker naj bi temeljila na novem tožbenem razlogu, ki se nanaša na očitno napačno presojo dejstev, zaradi česar se naj bi spremenil predmet in okvir spora, kot je bil opredeljen v tožbi.
26 Ker je bila prošnja za prilagoditev predlogov vložena v predpisanem roku, je dopustna, čeprav naj bi bil tožbeni razlog, na katerem temelji ta prošnja in ki se nanaša na očitno napako pri presoji, nov, kot to trdi Svet.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat)
razsodilo:
1. Sklep Sveta 2011/783/SZVP z dne 1. decembra 2011 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu se razglasi za ničnega v delu, v katerem je ime družbe Iranian Offshore Engineering & Construction Co. vpisano na seznam iz Priloge II k Sklepu 2010/413/SZVP.
2. Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 1245/2011 z dne 1. decembra 2011 o izvajanju Uredbe (EU) št. 961/2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu se razglasi za nično v delu, v katerem je ime družbe Iranian Offshore Engineering & Construction Co. vpisano na seznam iz Priloge VIII k Uredbi Sveta EU št. 961/2010 z dne 25. oktobra 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 423/2007.
3. Priloga IX k Uredbi Sveta (EU) št. 267/2012 z dne 23. marca 2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 961/2010 se razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša na družbo Iranian Offshore Engineering & Construction Co.
4. Učinki Sklepa Sveta 2010/413/SZVP z dne 26. julija 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 195, str. 39), kakor je bil spremenjen s Sklepom 2011/783/SZVP, se ohranijo v delu, v katerem se nanašajo na družbo Iranian Offshore Engineering & Construction Co, od začetka njegove veljavnosti, to je dvajseti dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije, do učinka razglasitve delne ničnosti Uredbe št. 267/2012.
5. Svet Evropske unije poleg lastnih stroškov nosi stroške, ki jih je priglasila družba Iranian Offshore Engineering & Construction Co. v tem postopku in v postopku za sprejetje začasne odredbe.
Pelikánová | Jürimäe | Van der Woude |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 6. septembra 2013.
Podpisi