Zadeva T‑110/12 R
Iranian Offshore Engineering & Construction Co.
proti
Svetu Evropske unije
„Začasna odredba – Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev in gospodarskih virov – Predlog za izdajo začasnih odredb – Neobstoj nujnosti –Tehtanje interesov“
Povzetek – Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 11. marca 2013
1. Začasna odredba – Odlog izvršitve – Začasni ukrepi – Pogoji za izdajo – Fumus boni juris – Nujnost – Resna in nepopravljiva škoda – Kumulativnost – Tehtanje vseh zadevnih interesov – Diskrecijska pravica sodnika za začasne odredbe
(členi 256(1) PDEU, 278 PDEU in 279 PDEU; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 104(2))
2. Začasna odredba – Odlog izvršitve – Začasni ukrepi – Pogoji za izdajo – Nujnost – Resna in nepopravljiva škoda – Finančna škoda – Položaj, ki bi lahko ogrozil obstoj tožeče družbe – Dokazno breme – Nujnost zagotovitve resnične in poštene slike finančnega položaja podjetja
(člena 278 PDEU in 279 PDEU; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 104(2))
3. Začasna odredba – Odlog izvršitve – Pogoji za izdajo – Resna in nepopravljiva škoda – Ukrepi za zamrznitev sredstev ali gospodarskih virov – Upoštevanje cilja zamrznitve in nujnosti zagotovitve njenega polnega učinka
(člen 278 PDEU; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 104(2); Uredba Sveta št. 267/2012; Sklep Sveta 2010/413/ES)
4. Začasna odredba – Odlog izvršitve – Začasni ukrepi – Pogoji za izdajo – Resna in nepopravljiva škoda – Finančna škoda – Škoda, ki jo je mogoče odpraviti z dodelitvijo odškodnine v postopku v glavni stvari – Neobstoj nepopravljivosti
(členi 268 PDEU, 278 PDEU, 279 PDEU in 340 PDEU; (Poslovnik Splošnega sodišča, člen 104(2))
5. Začasna odredba – Odlog izvršitve – Pogoji za izdajo – Tehtanje vseh zadevnih interesov – Sklep o zamrznitvi sredstev v okviru boja proti terorizmu – Pristojnost sodišča Unije za razglasitev ničnosti akta čim prej po izteku roka za vložitev pritožbe – Interes tožeče stranke, ki ga sodnik za začasne odredbe ne more varovati
(člen 278 PDEU; Statut Sodišča, člen 60, drugi odstavek; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 107(3); Uredba Sveta št. 267/2012; Sklep Sveta 2010/413/ES)
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 12 do 14, 33 in 34.)
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 19 do 21.)
3. Cilj sistema zamrznitve sredstev je preprečiti, da bi imenovane osebe ali subjekti imeli dostop do gospodarskih ali finančnih virov, ki bi jih lahko uporabili za podpiranje jedrskih dejavnosti, nevarnih z vidika širjenja jedrskega orožja, ali za razvoj izstrelitvenih sistemov jedrskega orožja. Da bi ta prepoved ohranila polni učinek in da bi sankcije, ki jih je Unija naložila Islamski republiki Iran, ostale učinkovite, je treba izključiti možnost, da bi navedene osebe ali subjekti obšli zamrznitev njihovih sredstev ali gospodarskih virov ter nadaljevali dejavnost za podporo iranskemu jedrskemu programu. S tega vidika je z upoštevnimi določbami aktov Unije za zamrznitev sredstev ali gospodarskih virov pristojnim nacionalnim organom dano pooblastilo, da lahko izjemoma dovolijo odmrznitev nekaterih zamrznjenih sredstev, ki bi morala načeloma omogočiti kritje osnovnih izdatkov in potreb ali izpolnitev pogodbenih obveznosti, prevzetih pred začetkom učinkovanja navedene zamrznitve.
Zato čeprav bi imeli omejevalni ukrepi velik vpliv na pravice in svoboščine imenovanih oseb, subjektov ali organov, ostaja dejstvo, da zgoraj navedene določbe o izjemah omogočajo zagotavljanje preživetja oseb, subjektov ali organov, na katere se nanašajo navedeni ukrepi, in s tem izognitev temu, da bi bil ogrožen njihov obstoj.
(Glej točki 25 in 26.)
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 30.)
5. Sodnik za začasne odredbe mora pri tehtanju različnih zadevnih interesov zlasti ugotoviti, ali interes stranke, ki predlaga odobritev odloga izvršitve, prevlada nad interesom, ki ga predstavlja takojšnja uporaba izpodbijanega akta, tako da, natančneje, preuči, ali bi morebitna razglasitev ničnosti tega akta s strani sodišča, ki meritorno odloča, omogočila vrnitev položaja, ki bi ga povzročila njegova takojšnja izvršitev, v prejšnje stanje in, obratno, ali bi odlog izvršitve tega akta lahko preprečil njegov polni učinek, če bi bila glavna tožba zavrnjena.
Kar zadeva odlog izvršitve ukrepa zamrznitve sredstev in gospodarskih virov, bi razglasitev ničnosti takega akta, ker ima naravo uredbe in ker člen 60, drugi odstavek, Statuta Sodišča določa, da začnejo odločitve Splošnega sodišča, s katerimi se tak akt razglasi za ničnega, veljati šele z datumom poteka roka za vložitev pritožbe ali po potrebi z datumom njene zavrnitve s strani Sodišča, ne bi imela za takojšnji učinek izbris imena tožeče stranke z navedenega akta, zaradi česar bi se ukrepi zamrznitve sredstev, sprejeti proti njej, ohranili po datumu razglasitve ničnostne sodbe.
Zato ker je postopek za izdajo začasne odredbe popolnoma pomožen v razmerju do postopka v glavni stvari, na katerega se nanaša, in je njegov cilj le zagotovitev polnega učinka prihodnje meritorne odločitve ter ker vsaka začasna odredba, ki jo odredi sodnik za začasne odredbe, v skladu s členom 107(3) Poslovnika avtomatično preneha veljati z dnem razglasitve končne sodbe, iz tega sledi, da je namen interesa tožeče stranke po začasni odmrznitvi njenih sredstev in gospodarskih virov dodelitev ugodnosti, ki je sploh ne bi mogla pridobiti z ničnostno sodbo. Taka sodba bi namreč ustvarila praktične učinke, ki si jih želi tožeča stranka – to je izbris njenega imena s seznama oseb, katerih sredstva in gospodarski viri se zamrznejo – šele po dnevu razglasitve te sodbe, čeprav bo prvostopenjski sodnik za začasne odredbe na ta dan izgubil vsakršno pristojnost ratione temporis in bi bilo ime tožeče stranke vsekakor lahko ohranjeno na navedenem seznamu zaradi novega omejevalnega ukrepa, ki bi v roku, določenem v členu 60, drugi odstavek, Statuta Sodišča, nadomestil razveljavljene ukrepe. V teh okoliščinah sodnik za začasne odredbe ne more varovati interesa tožeče stranke za to, da bi bili z začasno odredbo začasno odmrznjeni njena sredstva in gospodarski viri.
(Glej točke 33, 36, 39 in 40.)