SODBA SODIŠČA (šesti senat)
z dne 11. januarja 2024(*)
„Pritožba – Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi, sprejeti proti Siriji – Ukrepi proti osebam, povezanim z osebami in subjekti, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi – Seznami oseb in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov – Dokaz o utemeljenosti uvrstitve imena pritožnika na te sezname“
V zadevi C‑524/22 P,
zaradi pritožbe na podlagi člena 56 Statuta Sodišča Evropske unije, vložene 4. avgusta 2022,
Amer Foz, stanujoč v Dubaju (Združeni arabski emirati), ki ga zastopa L. Cloquet, odvetnik,
pritožnik,
druga stranka v postopku je
Svet Evropske unije, ki ga zastopata M. Bishop in T. Haas, agenta,
tožena stranka v postopku na prvi stopnji,
SODIŠČE (šesti senat),
v sestavi T. von Danwitz (poročevalec), predsednik senata, P. G. Xuereb in A. Kumin, sodnika,
generalna pravobranilka: L. Medina,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Amer Foz s pritožbo predlaga delno razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 18. maja 2022, Foz/Svet (T‑296/20, EU:T:2022:298; v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je to zavrnilo njegovo tožbo za razglasitev ničnosti:
– Izvedbenega sklepa Sveta (SZVP) 2020/212 z dne 17. februarja 2020 o izvajanju Sklepa 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL 2020, L 43 I, str. 6) in Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2020/211 z dne 17. februarja 2020 o izvajanju Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji (UL 2019, L 43 I, str. 1) (v nadaljevanju skupaj: prvotna akta);
– Sklepa Sveta (SZVP) 2020/719 z dne 28. maja 2020 o spremembi Sklepa 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL 2020, L 168, str. 66) in Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2020/716 z dne 28. maja 2020 o izvajanju Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji (UL 2020, L 168, str. 1) (v nadaljevanju skupaj: akta o ohranitvi iz leta 2020), ter
– Sklepa Sveta (SZVP) 2021/855 z dne 27. maja 2021 o izvajanju Sklepa 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL 2021, L 188 I, str. 90) in Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2021/848 z dne 27. maja 2021 o izvajanju Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji (UL 2019, L 188 I, str. 18) (v nadaljevanju skupaj: sporna akta);
v delih, v katerih je s temi akti njegovo ime vključeno in ohranjeno na seznamih, priloženih k tem aktom.
Pravni okvir
2 Člen 27 Sklepa Sveta (SZVP) 2013/255 z dne 31. maja o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL 2013, L 147, str. 14), kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta (SZVP) 2015/1836 z dne 12. oktobra 2015 (UL 2015, L 266, str. 75), določa:
„1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da preprečijo vstop na njihovo ozemlje ali tranzit preko njega osebam, odgovornim za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva v Siriji, ter osebam, ki imajo koristi od režima ali ga podpirajo, pa tudi z njimi povezanim osebam, ki so navedene na seznamu v Prilogi I.
2. V skladu z ocenami in ugotovitvami Sveta glede na razmere v Siriji, ki so navedene v uvodnih izjavah 5 do 11, države članice tudi sprejmejo potrebne ukrepe, da preprečijo vstop na svoje ozemlje ali tranzit preko njega:
(a) v Siriji delujočim vodilnim poslovnežem;
(b) članom družin Assad in Makhlouf;
(c) ministrom sirske vlade na položaju po maju 2011;
(d) člani sirske vojske s činom ‚polkovnik‘ ali z enakovrednim ali višjim činom na položaju po maju 2011;
(e) pripadnikom sirskih varnostnih in obveščevalnih služb na položaju po maju 2011;
(f) pripadniki z režimom povezanih milic ali
(g) osebam, ki delujejo v sektorju širjenja kemičnega orožja,
in z njimi povezanim osebam s seznama v Prilogi I.
3. Osebe, ki se uvrščajo v eno od kategorij iz odstavka 2, se ne vključijo ali ohranijo na seznamu oseb in subjektov v Prilogi I, če obstaja dovolj informacij o tem, da niso ali niso več povezane z režimom ali nimajo vpliva nanj ali ne pomenijo realne nevarnosti za izognitev.
4. O vsaki uvrstitvi na seznam se odloči posamično in od primera do primera ob upoštevanju sorazmernosti ukrepa.
[…].“
3 Člen 28, od (1) do (5), Sklepa 2013/255, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2015/1836, določa:
„1. Osebam, odgovornim za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva v Siriji, osebam in subjektom, ki imajo od režima koristi ali ga podpirajo, ter z njimi povezanim osebam in subjektom s uvrščenih na seznam iz prilog I in II, se zamrznejo vsa sredstva in gospodarski viri, ki jim pripadajo, so v njihovi lasti, posesti ali so pod njihovim nadzorom.
2. V skladu z ocenami in ugotovitvami Sveta glede na razmere v Siriji, ki so navedene v uvodnih izjavah 5 do 11, se zamrznejo vsa sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo, so v lasti, posesti ali pod nadzorom:
(a) v Siriji delujočih vodilnih poslovnežev;
(b) članov družin Assad ali Makhlouf;
(c) ministrov sirske vlade na položaju po maju 2011;
(d) člani sirske vojske s činom ‚polkovnik‘ ali z enakovrednim ali višjim činom na položaju po maju 2011;
(e) pripadnikov sirskih varnostnih in obveščevalnih služb na položaju po maju 2011;
(f) pripadniki z režimom povezanih milic ali
(g) osebja subjektov, enot, agencij, organov ali institucij, ki delujejo v sektorju širjenja kemičnega orožja,
in z njimi povezanim osebam s seznama v Prilogi I.
3. Osebe, subjekti ali organi, ki se uvrščajo v eno od kategorij iz odstavka 2, se ne vključijo na seznam oseb in subjektov iz Priloge I oziroma se ne ohranijo na njem, če obstaja dovolj informacij o tem, da niso ali niso več povezani z režimom ali nimajo vpliva nanj ali ne pomenijo resnične nevarnosti za izognitev.
4. O vsaki uvrstitvi na seznam se odloči posamično in od primera do primera ob upoštevanju sorazmernosti ukrepa.
5. Fizičnim ali pravnim osebam ali subjektom s seznama iz prilog I in II se ne dajo neposredno ali posredno na razpolago ali v njihovo korist nobena sredstva ali gospodarski viri.“
4 Člen 15(1a) in (1b) Uredbe Sveta (EU) št. 36/2012 z dne 18. januarja 2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 442/2011 (UL 2012, L 16, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EU) 2015/1828 z dne 12. oktobra 2015 (UL 2015, L 266, str. 1), določa:
„1a. Seznam iz Priloge II vsebuje fizične ali pravne osebe, subjekte in organe, za katere je Svet v skladu s členom 28(2) [Sklepa 2013/255] določil, da spadajo v eno izmed naslednjih kategorij:
(a) v Siriji delujočih vodilnih poslovnežev;
(b) članov družin Assad ali Makhlouf;
(c) ministrov sirske vlade na položaju po maju 2011;
(d) člani sirske vojske s činom ‚polkovnik‘ ali z enakovrednim ali višjim činom na položaju po maju 2011;
(e) pripadniki sirskih varnostnih in obveščevalnih služb na položaju po maju 2011;
(f) pripadniki z režimom povezanih milic;
(g) osebe, subjekti, enote, agencije, organi ali institucije, ki delujejo v sektorju širjenja kemičnega orožja,
in z njimi povezane fizične ali pravne osebe in subjekte, in za katere se člen 21 te uredbe ne uporablja.
1b. Osebe, subjekti in organi iz ene od kategorij iz odstavka 1a se ne uvrstijo ali ohranijo na seznamu oseb, subjektov in organov iz Priloge II, če obstaja dovolj informacij o tem, da niso ali niso več povezani z režimom ali nimajo vpliva nanj ali ne predstavljajo realnega tveganja za izogibanje.“
Dejansko stanje
5 Dejansko stanje spora je predstavljeno v točkah od 2 do 27 izpodbijane sodbe. Za potrebe tega postopka ga je mogoče povzeti, kot sledi.
6 Pritožnik je poslovnež sirskega državljanstva, čigar ime je bilo z Izvedbenim sklepom 2020/212 oziroma Izvedbeno uredbo 2020/211 vpisano v vrstico 291 seznama iz Priloge I, del A (Osebe), k Sklepu 2013/255 in v vrstico 291 seznama iz Priloge II, del A (Osebe) k Uredbi št. 36/2012, v katerih so navedena imena oseb, katerih sredstva in gospodarski viri so zamrznjeni (v nadaljevanju skupaj: sporna seznama). Njegove naloge so tam opisane kot naloge „generalnega direktorja družbe ASM International General Trading LLC“. „Samer Foz; Aman Holding [(Aman Dimashq JSC)]“ in „ASM International General Trading LLC“ sta tam navedena kot „Sorodniki/družabniki/poslovni subjekti ali partnerji/povezave“ pritožnika.
7 Razlogi za vpis imena pritožnika na sporna seznama so bili na obeh seznamih enaki:
„Vodilni poslovnež z osebnimi in družinskimi poslovnimi interesi in dejavnostmi v različnih sektorjih sirskega gospodarstva, tudi prek družbe Aman Holding (nekdanja Aman Group). Prek družbe Aman Holding ima finančne koristi od dostopa do poslovnih priložnosti in podpira režim [Basharja Al-Assada], med drugim s sodelovanjem pri razvoju Marota City, ki ga podpira režim. Od leta 2012 je tudi generalni direktor ASM [General] International Trading LLC.
Povezan je tudi s svojim bratom Samerjem Fozom, ki je od januarja 2019 uvrščen na seznam [Evropske unije] kot vodilni poslovnež, ki deluje v Siriji in podpira režim ali ima koristi od njega.“
8 Svet Evropske unije je s Sklepom 2020/719, s katerim je bila uporaba Sklepa 2013/255 podaljšana do 1. junija 2021, in z Izvedbeno uredbo 2020/716 ime pritožnika ohranil na spornih seznamih iz nespremenjenih razlogov.
9 Svet je s Sklepom 2021/855, s katerim je bila uporaba Sklepa 2013/255 podaljšana do 1. junija 2022, in z Izvedbeno uredbo 2021/848 ime pritožnika ohranil na spornih seznamih, pri čemer je spremenil na eni strani opis njegovih nalog in na drugi strani razloge za njegovo uvrstitev na ta seznama (v nadaljevanju: razlogi iz leta 2021).
10 Tako so, prvič, njegove naloge zdaj opisane kot „ustanovitelj družbe District 6 Company in ustanovni partner družbe Easy Life Company“. Navedba „ASM International General Trading LLC“ je bila črtana, dodana pa je bila navedba „podpredsednik družbe Asas Steel Company“ kot „Sorodniki/družabniki/poslovni subjekti ali partnerji/povezave“ pritožnika.
11 Drugič, razlogi iz leta 2021 so oblikovani tako:
„Vodilni poslovnež z osebnimi in družinskimi poslovnimi interesi in dejavnostmi v različnih sektorjih sirskega gospodarstva. Ima finančne koristi od dostopa do poslovnih priložnosti in podpira sirski režim. Med letoma 2012 in 2019 generalni direktor ASM International [General] Trading LLC.
Povezan je tudi s svojim bratom Samerjem Fozom, ki ga je od januarja 2019 Svet uvrstil na seznam kot vodilnega poslovneža, ki deluje v Siriji in podpira režim ali ima koristi od njega. Skupaj z bratom izvaja številne komercialne projekte, zlasti na območju Adra al-Ummaliyya (predmestja Damaska, [Sirija]). Ti projekti vključujejo tovarno za proizvodnjo kablov in kabelskih pripomočkov ter projekt za proizvodnjo elektrike s sončno energijo. V imenu [režima Basharja Al-Assada] sta sodelovala tudi pri različnih dejavnostih z [Islamsko državo Iraka in Levanta (ISIL), Daeš], vključno z dobavo orožja in streliva v zameno za pšenico in nafto.“
Tožba pred Splošnim sodiščem in izpodbijana sodba
12 Pritožnik je s tožbo, ki jo je 12. maja 2020 vložil v sodnem tajništvu Splošnega sodišča in prilagodil med postopkom, predlagal razglasitev ničnosti prvotnih aktov, aktov o ohranitvi iz leta 2020 in spornih aktov v delu, v katerem se nanašajo nanj, pri čemer je navedel šest tožbenih razlogov, od katerih se je prvi nanašal na napako pri presoji, drugi na kršitev načela sorazmernosti, tretji na kršitev lastninske pravice in svobode opravljanja gospodarske dejavnosti, četrti na zlorabo pooblastil, peti na kršitev obveznosti obrazložitve ter, nazadnje, šesti na kršitev pravice do obrambe in pravice do poštenega sojenja.
13 Splošno sodišče je najprej preučilo peti in šesti tožbeni razlog, ki ju je zavrnilo, nato pa je v točkah od 71 do 179 izpodbijane sodbe preučilo prvi tožbeni razlog.
14 V tem okviru je Splošno sodišče po uvodnih ugotovitvah preučilo elemente razlogov za vpis, ki se navezujejo na vsako od meril za vpis, upoštevnost in zanesljivost dokazov, ki jih je predložil Svet, nato obseg merila za vpis, ki se nanaša na povezavo z osebo ali subjektom, na katerega se nanašajo omejevalni ukrepi, ter družinske poslovne interese pritožnika v družbah Aman Holding in ASM International General Trading.
15 V zvezi z družinskimi poslovnimi interesi pritožnika v družbi Aman Holding je Splošno sodišče v točki 137 izpodbijane sodbe navedlo, da je pritožnik v zvezi s spornima aktoma veljavno dokazal, da je 22. novembra 2020 in torej pred njunim sprejetjem odsvojil svoje deleže v družbi Aman Holding in da po tej odsvojitvi v tej družbi ni zasedal odgovornega položaja, tako da se Svet za ta akta ni mogel sklicevati na njegovo udeležbo v navedeni družbi, da bi dokazal povezavo med njim in njegovim bratom, Samerjem Fozom. Splošno sodišče je na podlagi tega v točki 144 te sodbe sklenilo, da je Svet v zvezi s prvotnima aktoma in aktoma o ohranitvi iz leta 2020 zadostno utemeljil povezavo med pritožnikom in njegovim bratom, Samerjem Fozom, in sicer zaradi njunih poslovnih povezav v družbi Aman Holding, da pa to ne velja za sporna akta.
16 V zvezi z družinskimi poslovnimi interesi pritožnika pri družbi ASM International General Trading je Splošno sodišče v točkah 149 in 155 navedene sodbe menilo, da je Svet v zvezi s prvotnima aktoma zadostno utemeljil povezavo med pritožnikom in njegovim bratom, Samerjem Fozom, zaradi njunih poslovnih povezav v družbi ASM International General Trading, ne pa v zvezi z aktoma o ohranitvi iz leta 2020 in spornima aktoma, saj je bila ta družba ukinjena 25. februarja 2020.
17 Glede različnih dejavnosti z ISIL, ki sta jih opravljala pritožnik in njegov brat, Samer Foz, v imenu sirskega režima, je Splošno sodišče v točkah od 161 do 164 izpodbijane sodbe navedlo:
„161. V skladu z besedilom razlogov iz leta 2021 različne dejavnosti z ISIL, ki se izvajajo v imenu sirskega režima, vključujejo zlasti ,dobavo orožja in streliva v zameno za pšenico in nafto‘.
162. Glede na informacije s spletne strani Pro-justice je mogoče ugotoviti, da sta tožeča stranka in njen brat izvajala dejavnosti v imenu sirskega režima, vključno z dobavo orožja in streliva v zameno za pšenico in nafto. Glede na navedeno spletno stran je do te trgovine prišlo, ko je ISIL nadzirala celotno Sirijo, kar je poleg tega potrdil vodja ISIL. Na spletni strani The Syria Report je omenjeno, da prevoz pšenice zlasti v regijah pod nadzorom ISIL opravlja hčerinska družba družbe Aman Holding, kar je še en dejavnik, ki kaže na pomen Samerja Foza za sirski režim. Družba Aman Holding, ki jo vodi družina Foz, glede na navedbe spletne strani Reuters deluje v imenu sirskega režima v trgovini z žiti. Na zadnjenavedeni spletni strani je navedeno, da družba Aman Holding z družbo Hoboob, ki je v lasti sirske države, opravlja posredniško dejavnost za trgovino z žitaricami. Družba Aman Holding potrjuje, da je leta 2013 v Sirijo uvozila pšenico. Nazadnje, družba ASM International General Trading s sedežem v Združenih arabskih emiratih se je prav tako ukvarjala s trgovino s pšenico, kot je razvidno iz spletnih strani Arab News in Al Arabya.
163. Zato je Svet, kot je razvidno iz točke 162 zgoraj, predložil sklop dovolj konkretnih, natančnih in skladnih indicev v smislu sodne prakse. Zato je ta del navedbe razlogov iz leta 2021 dovolj utemeljen. Te ugotovitve ni mogoče ovreči z nepodprto trditvijo tožeče stranke, da te obtožbe izhajajo iz apodiktičnih in zato neutemeljenih trditev.
164. Zato je treba ugotoviti, da je Svet v zvezi s tem delom razlogov iz leta 2021 zadostno utemeljil povezavo med tožečo stranko in Samerjem Fozom zaradi njunih raznih dejavnosti, ki sta jih v imenu sirskega režima izvajala z ISIL.“
18 Splošno sodišče je pod naslovom „Sklepi o povezavi z osebo, na katero se nanašajo omejevalni ukrepi“ v točkah od 165 do 167 izpodbijane sodbe navedlo:
„165. Na prvem mestu, iz navedenega izhaja, da sta tožeča stranka in njen brat, Samer Foz, v okviru poslovnih odnosov povezana. Najprej, Svet je na dan sprejetja prvotnih aktov dokazal, da sta tožeča stranka in Samer Foz prek družinskega podjetja Aman Holding in družbe ASM International General Trading vzdrževala poslovne povezave. Dalje, Svet je v zvezi z akti o ohranitvi iz leta 2020 dokazal, da sta brata prek navedenega družinskega podjetja vzdrževala poslovne povezave. Nazadnje, Svet je glede aktov o ohranitvi iz leta 2021 dokazal, da sta tožeča stranka in njen brat vzdrževala poslovne povezave, ker sta izvajala dejavnosti z ISIL v imenu sirskega režima.
166. Obstoj poslovnih povezav med tožečo stranko in njenim bratom, Samerjem Fozom, se kaže tudi v obliki usklajevanja pri upravljanju njunih portfeljev lastniških vrednostnih papirjev. […]
167. Nazadnje, tožeča stranka v svojih dopisih ne trdi, da je prekinila svoje odnose s Samerjem Fozom ali se od njega distancirala. Zato med tožečo stranko in njenim bratom še vedno obstajajo povezave.“
19 Splošno sodišče je v točki 177 izpodbijane sodbe ugotovilo, da je bil razlog za vpis imena pritožnika na sporna seznama zaradi njegove povezave z osebo, na katero se nanašajo omejevalni ukrepi, dovolj utemeljen, tako da je glede na to merilo uvrstitev njegovega imena na ta seznama utemeljen. Splošno sodišče je v točki 179 te sodbe prvi tožbeni razlog zavrnilo kot neutemeljen, ne da bi bilo treba preučiti utemeljenost drugih očitkov, ki jih je navedel pritožnik in s katerimi je izpodbijal druga merila za uvrstitev.
20 Nazadnje, Splošno sodišče je zavrnilo četrti tožbeni razlog, nato drugi in tretji tožbeni razlog skupaj ter posledično tožbo v celoti.
Predlogi strank in postopek pred Sodiščem
21 Pritožnik Sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano sodbo delno razveljavi v delu, v katerem je bila z njo zavrnjena njegova ničnostna tožba zoper sporna akta;
– izpodbijana akta razglasi za nična v delu, v katerem se nanašata nanj;
– Svetu naloži, naj njegovo ime izbriše iz prilog k Sklepu 2013/255 in k Uredbi št. 36/2012, ter
– Svetu naloži plačilo stroškov.
22 Svet Sodišču predlaga, naj:
– pritožbo zavrne;
– podredno, zavrne predlog pritožnika, da se mu odredi izbris imena zadnjenavedenega iz prilog k Sklepu 2013/255 in k Uredbi št. 36/2012, ter
– pritožniku naloži plačilo stroškov.
Pritožba
23 Pritožnik v utemeljitev pritožbe navaja osem pritožbenih razlogov, ki se nanašajo, od prvega do četrtega, na izkrivljanje dokazov in dejanskih okoliščin, peti na napačno uporabo sodne prakse, ki izhaja iz sodb z dne 21. aprila 2015, Anbouba/Svet (C‑605/13 P, EU:C:2015:248), in Anbouba/Svet (C‑630/13 P, EU:C:2015:247), šesti na napačno uporabo členov 27 in 28 Sklepa 2013/255, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2015/1836, in člena 15 Uredbe št. 36/2012, kakor je bila spremenjena z Uredbo 2015/1828, sedmi na izkrivljanje dejanskih okoliščin in osmi na napačno uporabo pravil o dokaznem bremenu.
Dopustnost
Trditve strank
24 Svet primarno trdi, da pritožbeni razlogi niso dopustni, ker izpodbijane točke izpodbijane sodbe v nasprotju z zahtevami iz člena 256(1), drugi pododstavek, PDEU, člena 58, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije ter členov 168(1)(d) in 169(2) Poslovnika Sodišča niso natančno opredeljene. Zato naj bi bilo treba pritožbo v celoti razglasiti za nedopustno.
25 Pritožnik izpodbija te trditve in navaja, da se poleg trditev, predstavljenih v utemeljitev vsakega od pritožbenih razlogov, ki jih navaja, uvodni del pritožbe nanaša na točke 162, 167 in 177 izpodbijane sodbe, ki vsebujejo ugotovitve Splošnega sodišča, za katere meni, da so napačne.
Presoja Sodišča
26 Najprej, v skladu z ustaljeno sodno prakso iz člena 256(1), drugi pododstavek, PDEU, člena 58, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije ter člena 168(1)(d) in člena 169(2) Poslovnika Sodišča izhaja, da je treba v pritožbi jasno navesti izpodbijane točke sodbe, katere razveljavitev se predlaga, in pravne trditve, ki posebej utemeljujejo ta predlog, sicer pritožba oziroma zadevni razlog nista dopustna (sodba z dne 23. novembra 2021, Svet/Hamas, C‑833/19 P, EU:C:2021:950, točka 50 in navedena sodna praksa).
27 Pritožba, ki nima teh lastnosti, namreč ne more biti predmet pravne presoje, ki bi Sodišču omogočila izvrševati poslanstvo, ki ga ima na obravnavanem področju, in izvajati nadzor nad zakonitostjo (sklep z dne 19. junija 2015, Makhlouf/Svet, C‑136/15 P, EU:C:2015:411, točka 25, in sodba z dne 17. decembra 2020, Inpost Paczkomaty/Komisija, C‑431/19 P in C‑432/19 P, EU:C:2020:1051, točka 31 in navedena sodna praksa).
28 V obravnavani zadevi pritožba glede šestega pritožbenega razloga, kot trdi Svet, ne izpolnjuje zahtev iz te sodne prakse. Trditve, ki jih je pritožnik navedel v utemeljitev tega pritožbenega razloga, se namreč ne nanašajo na nobeno konkretno točko izpodbijane sodbe in na njihovi podlagi ni mogoče opredeliti obrazložitve Splošnega sodišča, pri kateri bi bilo – med preudarki iz točk od 79 do 176 navedene sodbe, ki so to sodišče privedli do tega, da je v točki 177 izpodbijane sodbe potrdilo, da je bil vpis njegovega imena na sporna seznama utemeljen – napačno uporabljeno pravo.
29 Nasprotno pa je na podlagi pritožbe mogoče opredeliti grajane točke izpodbijane sodbe v okviru prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega in osmega pritožbenega razloga, in sicer točke od 161 do 164 te sodbe, ter so v njej navedeni razlogi, iz katerih je po mnenju pritožnika v teh točkah napačno uporabljeno pravo, kar Sodišču omogoča, da izvede nadzor zakonitosti. Enako velja za sedmi pritožbeni razlog, ki se nanaša na točko 167 navedene sodbe.
30 Iz tega sledi, da so pritožbeni razlogi od prvega do petega ter sedmi in osmi pritožbeni razlog dopustni, šesti pritožbeni razlog pa je treba zavreči kot nedopusten.
Vsebinska presoja
Prvi, drugi, tretji in četrti pritožbeni razlog
– Trditve strank
31 Pritožnik s prvim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče v točkah od 161 do 164 izpodbijane sodbe izkrivilo dokaze, ki izhajajo iz spletne strani Pro‑justice. Na eni strani, Splošno sodišče naj bi spremenilo in izkrivilo izvirno besedilo članka, objavljenega na tem spletnem mestu, s tem, da je trditve njegovega avtorja predstavilo kot dokazana dejstva kljub zadržkom in previdnosti zadnjenavedenega, ki je uporabil izraz „obdolženi“ in dvakrat prislov „domnevno“. Na drugi strani, Splošno sodišče naj bi se napačno sklicevalo na potrditev trgovine, ki jo je navedel vodstveni delavec ISIL, pri čemer povezava URL, navedena v opombi tega članka, napotuje na neobstoječo stran. Ta potrditev naj nikakor ne bi bila niti dokazana niti podprta z drugim virom in navedeni članek naj ne bi bil natančen glede domnevnega sodelovanja pritožnika z njegovim bratom, Samerjem Fozom, pri transakcijah z ISIL.
32 Pritožnik z drugim, tretjim in četrtim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče izkrivilo dokaze, ki izhajajo iz spletne strani The Syria Report, časopisnega članka na spletni strani Reuters oziroma, glede družbe ASM International General Trading, s spletnih mest Arab News in Al Arabya. V zvezi s tem naj bi se spletna stran The Syria Report sklicevala na hčerinsko družbo družbe Aman Holding, ne pa na osebno vpletenost pritožnika pri transakcijah z ISIL. Časopisni članek spletnega mesta Reuters naj bi se nanašal na družbi Aman Group ali Aman Holding, in ne na pritožnika ali ISIL. Nazadnje, na spletnih straneh Arab News in Al Arabya naj ne bi bila omenjena ISIL, ampak samo družba ASM International General Trading.
33 Splošno sodišče pa naj bi zašlo v protislovje, ker naj bi po eni strani v točki 137 izpodbijane sodbe priznalo, da je pritožnik svoje deleže v družbi Aman Holding odsvojil pred datumom sprejetja spornih aktov, in ker ta po tej odsvojitvi ni imel več odgovornega delovnega mesta v tej družbi. Po drugi strani naj bi Splošno sodišče ugotovilo, da se Svet za ta akta ne more sklicevati na sodelovanje pritožnika v družbi Aman Holding, da bi dokazal povezavo med njim in njegovim bratom, Samerjem Fozom. Tako naj bi točka 137 izpodbijane sodbe ovrgla članek s spletne strani The Syria Report, ki naj bi bil zastarel. Enako naj bi veljalo za časopisni članek spletnega mesta Reuters.
34 Splošno sodišče naj bi prav tako zašlo v protislovje, ker naj bi priznalo, da je bila družba ASM International General Trading razpuščena, in ker je v točki 155 izpodbijane sodbe menilo, da poslovne povezave med njim in njegovim bratom, Samerjem Fozom, znotraj družbe ASM International General Trading niso bile dovolj utemeljene glede aktov o ohranitvi iz leta 2020 in spornih aktov. Dokazi, ki izhajajo iz spletnih strani Arab News in Al Arabya, naj bi bili torej prav tako zastareli.
35 Splošno sodišče naj bi se s tem, da je štelo, da lahko dokazi, ki izhajajo iz teh štirih spletnih mest, potrjujejo povezavo med pritožnikom in njegovim bratom, Samerjem Fozom, v okviru transakcij z ISIL, čeprav naj ti dokazi ne bi dokazovali take povezave, izkazalo za nedosledno in naj bi izkrivilo dejstva. Zato naj bi bilo treba vse te dokaze izločiti iz sklopa indicev, ki jih je sprejelo Splošno sodišče.
36 Svet meni, da pritožbeni razlogi od prvega do četrtega niso utemeljeni.
– Presoja Sodišča
37 V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišče v pritožbenem postopku ni pristojno za ugotavljanje dejstev niti, načeloma, za presojo dokazov, ki jih je Splošno sodišče sprejelo v podporo tem dejstvom. Če so bili namreč ti dokazi pravilno pridobljeni ter če so bila spoštovana splošna pravna načela in postopkovna pravila glede dokaznega bremena in izvajanja dokazov, je samo Splošno sodišče pristojno presojati vrednost dokazov, ki so mu bili predloženi, razen v primeru njihovega izkrivljanja (glej v tem smislu sodbo z dne 1. oktobra 2020, Cham Holding/Svet, C‑261/19 P, EU:C:2020:781, točka 66 in navedena sodna praksa).
38 Za tako izkrivljenje gre, če se brez upoštevanja novih dokazov ugotovi, da je presoja obstoječih dokazov očitno napačna. Tako izkrivljanje pa mora biti očitno razvidno iz listin iz spisa, ne da bi bilo treba dejstva in dokaze ponovno presojati. Poleg tega mora pritožnik, če zatrjuje izkrivljanje dokazov, natančno opredeliti dokaze, ki naj bi jih Splošno sodišče izkrivilo, in dokazati napake pri presoji, ki naj bi po njegovem mnenju to sodišče pripeljale do tega izkrivljanja (sodba z dne 29. novembra 2018, Bank Tejarat/Svet, C‑248/17 P, EU:C:2018:967, točka 44 in navedena sodna praksa).
39 V obravnavani zadevi je glede izvlečka iz poročila s spletne strani Pro‑justice, ki naj bi ga Splošno sodišče v skladu s prvim pritožbenim razlogom izkrivilo, res, da Splošno sodišče tega odlomka v točki 162 izpodbijane sodbe ni dobesedno citiralo, temveč je v bistvu omenilo njegovo vsebino, pri čemer je uporabilo bolj pritrdilno formulacijo in se ni sklicevalo niti na izraz „obdolženci“ niti na prislov „domnevno“, ki ju je vsebovalo to poročilo. Vendar presoja tega dokaza, ki jo je opravilo Splošno sodišče, ni očitno napačna, saj je iz tega poročila razvidno, da je poimensko imenovani vodja ISIL potrdil, da sta pritožnik in njegov brat, Samer Foz, v imenu sirskega režima opravljala različne poslovne dejavnosti z ISIL. Poleg tega, čeprav pritožnik trdi, da povezava URL, navedena v opombi, ni več dejavna, iz točke 162 te sodbe ne izhaja, da bi Splošno sodišče svojo presojo oprlo na ta vir. Vsekakor z edinim dokumentom, ki ga je predložil pritožnik, ni mogoče dokazati, da ta povezava ni bila aktivna prej, zlasti ko je Splošno sodišče upoštevalo navedeno poročilo.
40 Dodati je treba, da je Splošno sodišče v točki 111 izpodbijane sodbe, ki se v okviru pritožbe ne izpodbija, menilo, da je to poročilo s spletne strani Pro‑justice razumen in zanesljiv dokaz. Tako je treba to trditev v delu, v katerem pritožnik trdi, da navedeno poročilo ni bilo dovolj natančno, zavrniti kot neutemeljeno.
41 V zvezi z drugim, tretjim in četrtim pritožbenim razlogom, s katerimi pritožnik trdi, da je Splošno sodišče izkrivilo dokaze, pridobljene s spletnih mest The Syria Report, Reuters ter Arab News in Al Arabya, ki so prav tako omenjeni v navedeni točki 162, pritožnik ne navaja natančno, kaj naj bi to izkrivljanje zajemalo, ampak zgolj trdi, da z njimi ni bilo mogoče niti dokazati niti potrditi obstoja poslovne povezave med njim in njegovim bratom, Samerjem Fozom, ker se ti elementi niso nanašali nanj osebno niti – nekateri od njih – na ISIL, temveč na družbe, in sicer na družbo Aman Group, na družbo Aman Holding in eno od njenih hčerinskih družb ter na družbo ASM International General Trading.
42 V delu, v katerem pritožnik trdi, da je šlo za zastarele ali neposodobljene dokaze, ker je 7. oktobra 2020 odsvojil svoje deleže v družbi Aman Holding in ker je bila 25. februarja 2020 družba ASM International General Trading ukinjena, kot je Splošno sodišče ugotovilo v točkah 133 in 149 izpodbijane sodbe, pa je očitno, da je pritožnik to trditev že predložil Splošnemu sodišču, kot je razvidno iz točk od 103 do 112 te sodbe.
43 Prav tako je pritožnik pred Splošnim sodiščem že trdil, da njegovo ime ni bilo omenjeno v več člankih, ki izhajajo iz teh spletnih strani, kot je razvidno iz točk od 98 do 102 te sodbe.
44 Vendar je Splošno sodišče v točkah od 98 do 112 navedene sodbe, ki se v okviru te pritožbe ne izpodbijajo, štelo, da gre za zanesljive in upoštevne dokaze, kot so tisti s spletne strani Pro‑justice.
45 Iz vseh teh elementov je razvidno, da želi pritožnik s to argumentacijo in s tisto, ki jo je sicer navedel v podporo prvemu pritožbenemu razlogu, v resnici doseči, da bi Sodišče ponovno presodilo dejstva in dokaze, za kar pa v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 37 te sodbe, v okviru pritožbe ni pristojno. V tem smislu taka argumentacija ni dopustna.
46 Nazadnje, trditev, da obstaja protislovje med obrazložitvijo Splošnega sodišča, navedeno v točkah 137 in 155 izpodbijane sodbe na eni strani in v točkah od 162 do 164 te sodbe na drugi, izhaja iz napačnega razumevanja navedene sodbe. Kot namreč pravilno trdi Svet, ugotovitve Splošnega sodišča v zadnjenavedenih točkah – v nasprotju s tem, kar Splošno sodišče navaja v točkah 137, 144 in 155 iste sodbe – ne temeljijo na vpletenosti pritožnika v te družbe na točno določen datum. Poleg tega je zlasti iz točk 129, 143, 145 in 146 izpodbijane sodbe, ki se v okviru te pritožbe ne izpodbijajo, razvidno, da je bil pritožnik pred to odsvojitvijo in ukinitvijo dejansko vpleten v te družbe s svojim bratom, Samerjem Fozom. Zato je treba to trditev zavrniti kot neutemeljeno.
47 Iz tega sledi, da je treba pritožbene razloge od prvega do četrtega zavreči kot delno nedopustne in zavrniti kot delno neutemeljene.
Peti pritožbeni razlog
– Trditve strank
48 Pritožnik s petim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo sodno prakso, ki izhaja iz sodb z dne 21. aprila 2015, Anbouba/Svet (C‑605/13 P, EU:C:2015:248), in Anbouba/Svet (C‑630/13 P, EU:C:2015:247), ker je v točki 164 izpodbijane sodbe menilo, da je Svet pravno zadostno utemeljil povezavo, ki je obstajala med njim in njegovim bratom, Samerjem Fozom, zaradi njunih raznih dejavnosti, ki sta jih v imenu sirskega režima izvajala z ISIL, in s tem zahtevo glede obstoja sklopa dovolj konkretnih, natančnih in skladnih indicev v smislu te sodne prakse. Ker naj bi bili vsi dokazi, ki izhajajo iz spletnih mest Pro‑justice in The Syria Report, časopisnega članka, objavljenega na spletni strani Reuters, in – v zvezi z družbo ASM International General Trading LLC – spletnih mest Arab News in Al Arabya, izkrivljeni, naj bi bil sklop indicev, ki jih je upoštevalo Splošno sodišče, brez vsebine.
49 Svet trdi, da peti pritožbeni razlog ni utemeljen.
– Presoja Sodišča
50 V obravnavani zadevi se z argumentacijo pritožnika, navedeno v utemeljitev petega pritožbenega razloga, predpostavlja, da je Splošno sodišče, kot je pritožnik navedel v podporo pritožbenim razlogom od prvega do četrtega, izkrivilo dokaze, ki izhajajo iz spletnih strani, navedenih v točki 162 izpodbijane sodbe, na podlagi katerih je Splošno sodišče v točki 164 te sodbe potrdilo, da je Svet glede dela obrazložitve spornih aktov, ki se nanaša na povezavo med pritožnikom in njegovim bratom, Samerjem Fozom, zaradi raznih dejavnosti, ki sta jih v imenu sirskega režima izvajala z ISIL, predložil sklop dovolj konkretnih, natančnih in skladnih indicev v smislu sodne prakse, ki izhaja iz sodb z dne 21. aprila 2015, Anbouba/Svet (C‑605/13 P, EU:C:2015:248), in Anbouba/Svet (C‑630/13 P, EU:C:2015:247), in ki je navedena v točki 158 izpodbijane sodbe.
51 Ker pa iz odgovora na pritožbene razloge od prvega do četrtega, navedenega v točki 47 te sodbe, izhaja, da je pritožnik tak očitek izkrivljanja v izpodbijani sodbi zaman očital, je treba peti pritožbeni razlog zavrniti kot brezpredmeten.
Osmi pritožbeni razlog
– Trditve strank
52 Pritožnik z osmim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravila o dokaznem bremenu, ker je v točki 163 izpodbijane sodbe ugotovilo, da trditve, da je v imenu sirskega režima opravljal različne dejavnosti z ISIL in njegovim bratom, Samerjem Fozom, ni mogoče ovreči z domnevno neutemeljeno trditvijo, da te obtožbe izhajajo iz „kategoričnih“ in po mnenju Splošnega sodišča „neutemeljenih“ trditev. V zvezi s tem naj bi pritožnik vedno zanikal, da bi imel kakršen koli odnos z ISIL, dejstvo, da je dokazal nasprotno, pa naj bi pomenilo dokaz negativnega dejstva in s tem „probatio diabolica“. Dokazno breme naj bi v skladu s sodno prakso Sodišča nosil Svet, ki naj bi, kot je bilo predhodno dokazano, predložil nezadovoljive dokaze, ki naj bi jih Splošno sodišče izkrivilo.
53 Svet trdi, da ta pritožbeni razlog ni utemeljen.
– Presoja Sodišča
54 Pritožnik z osmim pritožbenim razlogom v bistvu trdi, da je Splošno sodišče v točki 163 izpodbijane sodbe kršilo pravila o dokaznem bremenu, ker je menilo, da ugotovitve, do katere je prišlo – glede zadostne utemeljenosti dela navedbe razlogov iz leta 2021, ki se nanaša na različne dejavnosti pritožnika in njegovega brata, Samerja Foza, z ISIL v imenu sirskega režima – ni mogoče ovreči z nepodprto trditvijo pritožnika, da te obtožbe izhajajo iz neutemeljenih trditev.
55 Iz te ugotovitve Splošnega sodišča pa ni razvidno, da bi to kršilo pravila o dokaznem bremenu.
56 V zvezi s tem je treba na eni strani poudariti, da navedena ugotovitev temelji na suvereni presoji Splošnega sodišča glede dokazov, ki jih je predložil Svet in so navedeni v točki 162 izpodbijane sodbe, v zvezi s katerimi – v nasprotju s predpostavko pritožnika v njegovi utemeljitvi in kot je razvidno iz točk od 39 do 47 te sodbe – Sodišče ni ugotovilo, da bi Splošno sodišče storilo izkrivljanje. Na drugi strani je očitno, da je Splošno sodišče upoštevnost in zanesljivost dokazov, ki jih je predložil Svet, preučilo ne le v točkah od 98 do 112 izpodbijane sodbe, ampak tudi glede na pogoje iz člena 27(3) in člena 28(3) Sklepa 2013/255, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2015/1836, v točkah od 170 do 176 te sodbe, ne da bi se te različne točke v okviru pritožbe izpodbijale.
57 Nazadnje, pritožnik ne navaja, da bi Splošnemu sodišču predložil dokaze, ki jih to ne bi preučilo.
58 Iz tega sledi, da pritožnik pod pretvezo pritožbenega razloga, ki se nanaša na domnevno kršitev pravil o dokaznem bremenu, Sodišču v resnici predlaga, naj s svojo presojo nadomesti presojo dokazov, ki so bili predloženi Splošnemu sodišču, in vrednost, ki jim jo je to pripisalo, za kar pa v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 37 te sodbe, v okviru pritožbe ni pristojno.
59 Glede na te preudarke je treba osmi pritožbeni razlog zavreči kot nedopusten.
Sedmi pritožbeni razlog
– Trditve strank
60 Pritožnik s sedmim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče v točki 167 izpodbijane sodbe izkrivilo dejanske okoliščine v zvezi z neobstojem povezave med njim in njegovim bratom, Samerjem Fozom, ker je menilo, da pritožnik v svojih vlogah ni trdil, da je prekinil odnose s Samerjem Fozom ali da se je od njega distanciral. Pritožnik pa naj bi v procesnih vlogah večkrat zatrdil, da nima več nobenega poslovnega ali poklicnega odnosa s svojim bratom, Samerjem Fozom, zlasti v točkah od 92 do 99 replike pred Splošnim sodiščem, kjer naj bi med drugim navedel, da ob vložitvi tožbe na prvi stopnji ni bil povezan s svojim bratom, Samerjem Fozom, v nobenem podjetju, družbi, partnerstvu ali projektu.
61 Po mnenju Sveta ta pritožbeni razlog ni utemeljen.
– Presoja Sodišča
62 Pritožnik s sedmim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita, da je izkrivilo trditve iz njegovih vlog s tem, da je v točki 167 izpodbijane sodbe menilo, da ni trdil, da je prekinil odnose s Samerjem Fozom ali se od njega distanciral, čeprav naj bi v teh natančno navedel, da z njim nima več nobenega poslovnega odnosa.
63 Vendar so te ugotovitve iz prvega stavka te točke 167 le eden od razlogov za utemeljitev ugotovitve Splošnega sodišča v zvezi s povezavo pritožnika z osebo, na katero se nanašajo omejevalni ukrepi, ki v bistvu temelji na razlogih, navedenih v točkah 165 in 166 te sodbe, ki dokazujejo obstoj obstoječih ali preteklih poslovnih povezav med pritožnikom in njegovim bratom, Samerjem Fozom. Na te zadnje razloge pa se pritožba bodisi ne nanaša bodisi so bili, kot je razvidno iz točk 47, 51, in 59 te sodbe, v delu, v katerem se opirajo na točke od 162 do 164 navedene sodbe, neuspešno grajani s pritožbenimi razlogi od prvega do petega in osmim pritožbenim razlogom.
64 Ker navedeni razlogi pravno zadostno podpirajo ugotovitev iz drugega stavka točke 167 izpodbijane sodbe, morebitno izkrivljanje, na katero se sklicuje pritožnik, tudi če bi bilo dokazano, ne bi moglo povzročiti razveljavitve izpodbijane sodbe. Iz tega sledi, da je treba sedmi pritožbeni razlog zavreči kot brezpredmeten.
65 Ker noben od pritožbenih razlogov ni bil sprejet, je treba pritožbo v celoti zavrniti.
Stroški
66 V skladu s členom 138(1) Poslovnika Sodišča, ki se v pritožbenem postopku uporablja na podlagi člena 184(1) tega poslovnika, se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.
67 Svet je predlagal, da se pritožniku naloži plačilo stroškov, in ker ta s pritožbenimi razlogi ni uspel, se mu poleg lastnih stroškov naloži tudi tiste, ki jih je priglasil Svet.
Iz teh razlogov je Sodišče (šesti senat) razsodilo:
1. Pritožba se zavrne.
2. Amer Foz poleg svojih stroškov nosi stroške, ki jih je priglasil Svet Evropske unije.
Podpisi