Zadeva C‑476/17
Pelham GmbH in drugi
proti
Ralfu Hütterju
in
Florianu Schneider‑Eslebnu
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof)
Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 29. julija 2019
„Predhodno odločanje – Avtorska pravica in sorodne pravice – Direktiva 2001/29/ES – Informacijska družba – Harmonizacija nekaterih vidikov avtorske in sorodnih pravic – Vzorčenje (sampling) – Člen 2(c) – Proizvajalec fonogramov – Pravica reproduciranja – ‚Delno‘ reproduciranje – Člen 5(2) in (3) – Izjeme in omejitve – Obseg – Člen 5(3)(d) – Citati – Direktiva 2006/115/ES – Člen 9(1)(b) – Pravica distribuiranja – Temeljne pravice – Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – Člen 13 – Svoboda umetnosti“
1. Približevanje zakonodaj – Avtorska pravica in sorodne pravice – Direktiva 2001/29 – Usklajevanje nekaterih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi – Pravica reproduciranja – Obseg – Uporaba, s strani tretje osebe, zvočnega vzorca, čeprav zelo kratkega, iz fonograma, da bi se ta vzorec vključil v drug fonogram – Vključitev – Izjema
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/29, člen 2(c))
(Glej točke 27, 34, 35, od 37 do 39 in točko 1 izreka.)
2. Približevanje zakonodaj – Avtorska pravica in sorodne pravice – Direktiva 2006/115 – Pravica distribuiranja – Kopija – Pojem – Fonogram, ki vključuje glasbene vzorce, prenesene iz drugega fonograma – Izključitev – Pogoji
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/115, člen 9(1)(b))
(Glej točke 47, 51, 52, 54 in 55 ter točko 2 izreka.)
3. Približevanje zakonodaj – Avtorska pravica in sorodne pravice – Direktiva 2001/29 – Usklajevanje nekaterih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi – Pravica reproduciranja – Izjeme in omejitve – Obseg – Druge izjeme ali omejitve poleg tistih, ki so določene v direktivi – Izključitev
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/29, člena 2(c) in 5)
(Glej točki 58 in 65 ter točko 3 izreka.)
4. Približevanje zakonodaj – Avtorska pravica in sorodne pravice – Direktiva 2001/29 – Usklajevanje nekaterih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi – Pravica reproduciranja – Izjeme in omejitve – Pojem citati – Položaj, v katerem ni mogoče prepoznati dela, na katero se nanaša zadevno citiranje – Izključitev
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/29, člen 5(3)(d))
(Glej točki 72 in 74 ter točko 4 izreka.)
5. Približevanje zakonodaj – Avtorska pravica in sorodne pravice – Direktiva 2001/29 – Usklajevanje nekaterih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi – Pravica reproduciranja – Obseg – Popolna uskladitev
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/29, člen 2(c))
(Glej točke od 84 do 86 ter točko 5 izreka.)
Povzetek
Sodišče, ki je odločalo v velikem senatu, je s sodbo z dne 29. julija 2019, Pelham in drugi (C‑476/17), podalo razlago izključnih pravic proizvajalcev fonogramov do reproduciranja in distribuiranja njihovih fonogramov ter izjem in omejitev teh pravic, kot so določene z direktivama 2001/29(1) in 2006/115(2), v okviru odvzema zvočnega vzorca (sampling) skladbe za njegovo uporabo, da bi se ustvarila nova skladba.
R. Hütter in F. Schneider‑Esleben (v nadaljevanju: Hütter in drugi) sta člana glasbene skupine Kraftwerk. Ta skupina je leta 1977 izdala fonogram, na katerem je skladba „Metall auf Metall“. M. Pelham in M. Haas sta skladatelja skladbe „Nur mir“, ki se je pojavila na fonogramih, za katerih produkcijo je leta 1997 poskrbela družba Pelham. Hütter in drugi so zatrjevali, da je družba Pelham v elektronski obliki kopirala približno dve sekundi trajajoči vzorec (sample) z ritmično sekvenco skladbe „Metall auf Metall“ in ta vzorec z zaporednim ponavljanjem vključila v skladbo „Nur mir“. Hütter in drugi so menili, da je skupina Pelham kršila pravico, sorodno avtorski, katere imetniki so kot proizvajalci fonogramov.
V tem okviru je Sodišče najprej navedlo, da je treba reproduciranje zvočnega vzorca – čeprav zelo kratkega zvočnega vzorca – fonograma, ki ga opravi uporabnik, načeloma šteti za „delno“ reproduciranje tega fonograma, ki je zajeto z izključno pravico, ki jo ima proizvajalec takega fonograma na podlagi Direktive 2001/29.
Sodišče je vseeno opozorilo, da je treba pravico do intelektualne lastnine,(3) določeno v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), uravnotežiti z drugimi temeljnimi pravicami, ki jih zagotavlja Listina, med katerimi je svoboda umetnosti,(4) ki omogoča, ker je zajeta s svobodo izražanja,(5) sodelovanje pri javni izmenjavi kulturnih, političnih in socialnih informacij ter idej vseh vrst.
Tako je Sodišče presodilo, da ob upoštevanju Listine izključna pravica, ki je podeljena proizvajalcu fonogramov, da ta dovoli ali prepove reproduciranje svojega fonograma,(6) temu proizvajalcu omogoča, da nasprotuje temu, da tretja oseba uporabi zvočni vzorec – čeprav zelo kratek – iz njegovega fonograma, da bi ta vzorec vključila v drug fonogram, razen če je ta vzorec vanj vključen v spremenjeni in pri poslušanju neprepoznavni obliki.
Dalje je Sodišče v zvezi s to izključno pravico tudi pojasnilo, da člen 2(c) Direktive 2001/29 pomeni ukrep popolne harmonizacije vsebine pravice, ki jo ta člen vsebuje. Izključna pravica reproduciranja, ki jo imajo proizvajalci fonogramov v Uniji, je namreč nedvoumno opredeljena v navedeni direktivi, ne da bi bil zanjo določen kakršen koli pogoj in njeno izvajanje oziroma njeni učinki niso odvisni od nobenega akta.
Poleg tega je Sodišče v zvezi z izključno pravico proizvajalca fonogramov do dajanja na voljo svojih fonogramov javnosti, vključno z njihovimi „kopijami“,(7) presodilo, da je treba pojem „kopija“, ki je uporabljen tudi v Ženevski konvenciji(8) in s katero mora razlaga biti v skladu, razlagati tako, da ne vključuje fonograma, ki vsebuje glasbene vzorce, prenesene iz drugega fonograma, vendar tega fonograma ne prevzema v celoti ali v bistvenem delu.
Dalje je Sodišče, ki je obravnavalo možnost odstopanja od izključne pravice proizvajalcev fonogramov do reproduciranja njihovih fonogramov, presodilo, da država članica v svojem nacionalnem pravu ne more določiti druge izjeme ali omejitve navedene pravice poleg tistih, ki so določene v Direktivi 2001/29.(9) V zvezi s tem je opozorilo, da je seznam izjem in omejitev iz te direktive izčrpen.
Nazadnje, glede pojma „citati“ iz Direktive 2001/29(10) je Sodišče menilo, da ne zajema položaja, v katerem ni mogoče prepoznati dela, na katero se nanaša zadevno citiranje. Vendar, kadar ustvarjalec novega glasbenega dela uporabi zvočni vzorec (sample), ki je bil odvzet iz fonograma in ki je ob poslušanju tega novega dela prepoznaven, lahko uporaba tega zvočnega vzorca glede na okoliščine primera pomeni „citat“ v smislu Direktive 2001/29 v povezavi s členom 13 Listine, če je namen navedene uporabe interakcija z delom, iz katerega je bil vzorec vzet in če so izpolnjeni pogoji iz Direktive 2001/29.