Tožba, vložena 7. aprila 2009 - Komisija proti Galorju
(Zadeva T-136/09)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: A.M. Rouchaud-Joët, F. Mirza, zastopnika, skupaj z B. Katan in M. van der Woude, odvetnika)
Tožena stranka: Benjamin Galor (Jupiter, Združene države Amerike)
Predlogi tožeče stranke
B. Galorju naj se naloži, da Skupnosti plača znesek 205.611 EUR, povečan za zakonite zamudne obresti v skladu s členom 6.119 nizozemskega civilnega zakonika, ki tečejo od 1. marca 2003 do dne, ko bo Skupnost prejela celotno plačilo;
B. Galorju naj se naloži, da Skupnosti plača zakonite zamudne obresti v skladu s členom 6.119 nizozemskega civilnega zakonika od zneska 9.231,25 EUR, ki tečejo od 2. septembra 2003 (oziroma podredno od 10. marca 2007) do dne, ko bo Skupnost prejela celotno plačilo;
B. Galorju naj se naloži plačilo stroškov tega postopka, ki so trenutno ocenjeni na 17.900 EU, povečane za zakonite zamudne obresti v skladu s členom 6.119 nizozemskega civilnega zakonika od datuma sodbe do dne, ko bo Skupnost prejela celotno plačilo.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Evropska skupnost, ki jo je zastopala Komisija, je 23. decembra 1997 s prof. Benjaminom Galorjem in tremi družbami sklenila pogodbo IN/004/97 za izvedbo projekta "Self-Upgrading of Old-Design Gas Turbines in Land & Marine Industries by Energy-Saving Clean Jet-Engine Technologies" v okviru dejavnosti Skupnosti na področju nejedrske energije
1. Komisija je v skladu s pogodbo izplačala predujem svojega prispevka k projektu pogodbenih strank. Plačilo je prejel vodja projekta, prof. Benjamin Galor.
Ker so imele pogodbene stranke težave s pridobitvijo partnerja za projekt in ker izvedba projekta ni napredovala, se je Komisija odločila, da bo razdrla pogodbo. V dopisu pogodbenim strankam je Komisija pojasnila, da lahko prispevek Skupnosti izplača (oziroma ga pogodbene stranke lahko obdržijo) le, če je povezan s projektom in je utemeljen s končnim tehničnim in finančnim poročilom.
Komisija ni potrdila končnega poročila, ki so ga predložile pogodbene stranke, in je začela postopek za vračilo predujma.
Komisija v tožbi zatrjuje, da tožena stranka ni vrnila prejetega zneska, temveč je zahtevala, naj ji Komisija izplača prispevek, dogovorjen s pogodbo, zmanjšan za prejeti predujem. Poleg tega je tožena stranka pri nizozemskem sodišču začela sodni postopek za izterjavo tega zneska. Komisija je ugovarjala pristojnosti nizozemskega sodišča na podlagi pogodbene klavzule o sodni pristojnosti, ki določa, da o vseh sporih med pogodbenimi strankami odloča Sodišče prve stopnje.
Komisija s tožbo zahteva vračilo predujma. Trdi, da je imela v skladu s pogodbenimi določbami pravico razdreti pogodbo, ker tožena stranka ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti, saj je, med drugim, prišlo do pomembne zamude pri začetku projekta in pri njegovi izvedbi ni bilo vidno nikakršno napredovanje, tožena stranka ni mogla zagotoviti tehničnih sredstev, potrebnih za raziskovanje, za katero so bila namenjena sredstva, in tehnična in finančna poročila niso ustrezala pogodbenim zahtevam.
Zato Komisija trdi, da ima pravico zahtevati vračilo predujma.
____________1 - Sklep Sveta 94/806/ES z dne 23. novembra 1994 o sprejetju posebnega programa za raziskave in tehnološki razvoj, vključno s prikazi, in sicer na področju nejedrske energije (od 1994 do 1998) (UL L 334, str. 87).