Tožba, vložena 24. februarja 2012 - T&L Sugars in Sidul Açúcares proti Komisiji
(Zadeva T-103/12)
Jezik postopka: angleščina
Stranke
Tožeči stranki: T&L Sugars Ltd (London, Združeno kraljestvo) in Sidul Açúcares, Unipessoal Lda (Santa Iria de Azóia, Portugalska) (zastopnika: D. Waelbroeck, odvetnik, in D. Slater, solicitor)
Toženi stranki: Evropska komisija in Evropska unija, ki jo zastopa Evropska komisija
Predlogi
Ugotovi naj se, da je ta predlog za razglasitev ničnosti - na podlagi člena 263(4) PDEU - in/ali ugovor nezakonitosti - na podlagi člena 277 PDEU - uredb št. 1240/2011, št. 1308/2011, št. 1239/2011, št. 1281/2011, št. 1316/2011, št. 1384/2011, št. 27/2012 in št. 57/2012 dopusten in utemeljen;
Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1240/2011 z dne 30. novembra 2011 o posebnih ukrepih glede dajanja izvenkvotnega sladkorja in izoglukoze na trg Unije z znižanimi dajatvami na presežne zaloge v tržnem letu 2011/2012 (UL 2011, L 318, str. 9) naj se razglasi za nično;
Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1308/2011 z dne 14. decembra 2011 o določitvi dodelitvenega koeficienta, zavrnitvi nadaljnjih zahtevkov in zaključku obdobja za predložitev vlog za razpoložljive količine izvenkvotnega sladkorja za prodajo na trgu Unije po znižani presežni dajatvi v tržnem letu 2011/2012 (UL 2011, L 332, str. 8) naj se razglasi za nično;
Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1239/2011 z dne 30. novembra 2011 o odprtju stalnega javnega razpisa za tržno leto 2011/2012 za uvoz sladkorja z oznako KN 1701 po znižani carinski stopnji (UL 2011, L 318, str. 4) naj se razglasi za nično;
Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1281/2011 z dne 8. decembra 2011 o določanju najnižje stopnje carinskih dajatev kot odgovor na prvi delni javni razpis v okviru razpisnega postopka, odprtega z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1239/2011 (UL 2011, L 327, str. 60) naj se razglasi za nično;
Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1316/2011 z dne 15. decembra 2011 o določanju najnižje stopnje carinskih dajatev kot odgovor na drugi delni javni razpis v okviru razpisnega postopka, odprtega z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1239/2011 (UL 2011, L 334, str. 16) naj se razglasi za nično;
Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1384/2011 z dne 22. decembra 2011 o določanju najnižje stopnje carinskih dajatev kot odgovor na tretji delni javni razpis v okviru razpisnega postopka, odprtega z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1239/2011 (UL 2011, L 343, str. 33) naj se razglasi za nično;
Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 27/2012 z dne 12. januarja 2012 o določanju najnižje stopnje carinskih dajatev za sladkor kot odgovor na četrti delni javni razpis v okviru razpisnega postopka, odprtega z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1239/2011 (UL 2012, L 9, str. 12) naj se razglasi za nično; in
Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 57/2012 z dne 23. januarja 2012 o prekinitvi razpisnega postopka, odprtega z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1239/2011 (UL 2012, L 19, str. 12) naj se razglasi za nično;
podredno, ugotovi naj se, da je ugovor nezakonitosti členov 186(a) in 187 Uredbe št. 1234/2007 dopusten in utemeljen in da sta ti določbi nezakoniti, izpodbijane uredbe, ki neposredno ali posredno temeljijo na teh določbah, pa naj se razglasijo za nične;
Evropski uniji, ki jo zastopa Komisija, naj se naloži povračilo škode, ki sta jo tožeči stranki utrpeli, ker je Komisija kršila svoje pravne obveznosti, pri čemer naj se določi znesek 87.399.257 EUR odškodnine za škodo, ki sta jo tožeči stranki utrpeli v obdobju od 1. aprila 2011 do 29. januarja 2012, povečan za vse tekoče izgube, ki sta jih tožeči stranki utrpeli po tem datumu, ali kateri koli drugi znesek, ki odraža škodo, ki sta jo tožeči stranki utrpeli ali jo bosta utrpeli, kot ga bosta navedli med tem postopkom, zlasti ob upoštevanju bodoče škode;
naloži naj se plačilo obresti na znesek odškodnine od dneva razglasitve sodbe Splošnega sodišča do dejanskega plačila po stopnji, kot jo določa Evropska centralna banka za glavne operacije refinanciranja, povečano za 2 odstotni točki, ali po kateri koli drugi primerni stopnji, ki jo bo določilo Splošno sodišče;
Komisiji naj se naloži plačilo vseh stroškov in izdatkov tega postopka.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata šest tožbenih razlogov.
1. Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela prepovedi diskriminacije, saj naj bi bili izpodbijani ukrepi diskriminatorni do obravnavanih rafinerij trsnega sladkorja v korist predelovalcev sladkorne pese.
2. Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev Uredbe št. 1234/2007 in neobstoj ustrezne pravne podlage, saj naj tožena stranka ne bi imela pristojnosti za zvišanje kvot in naj bi morala naložiti visoke, odvračalne dajatve na izvenkvotni sladkor, prav tako naj tožena stranka ne bi bila pristojna ali pooblaščena za sprejetje takšnega ukrepa, ki ni bil nikdar predviden v temeljni zakonodaji.
3. Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela pravne varnosti, saj naj bi bil z Uredbo št. 1239/2011 in njenimi izvedbenimi uredbami oblikovan sistem, v katerem carinske dajatve niso predvidljive in določene z uporabo doslednih, objektivnih meril, ampak so določene na podlagi subjektivne pripravljenosti plačati brez dejanske povezave z uvozom dejanskih proizvodov.
4. Četrti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela sorazmernosti, saj naj bi tožena stranka brez težav lahko sprejela manj omejevalne ukrepe, ki ne bi bili izključno v škodo uvoznim rafinerijam.
5. Peti tožbeni razlog se nanaša na kršitev legitimnih pričakovanj, saj je tožena stranka kršila legitimno pričakovanje tožečih strank, da bosta uravnoteženo, pravično in nediskriminatorno obravnavani.
6. Šesti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načel skrbnega ravnanja in dobrega upravljanja, saj naj se tožena stranka najprej kljub večkratnim opozorilom o motnjah na trgu sploh ne bi odzvala, nato pa naj bi sprejela očitno neustrezne ukrepe za odpravo teh motenj in s tem omajala ravnovesje, ki ga je Svet vzpostavil med domačimi proizvajalci in uvoznimi rafinerijami.
Tožeči stranki v zvezi s predlogom za razglasitev ničnosti Uredbe št. 57/2012 navajata le prvi, četrti in šesti tožbeni razlog.
Tožeči stranki podredno navajata zgoraj navedene tožbene razloge zoper Uredbo št. 1239/2011 in Uredbo št. 1308/2011 kot ugovor nezakonitosti na podlagi člena 277 PDEU. Če bi Splošno sodišče te razloge za razglasitev ničnosti zavrnilo, tožeči stranki na podlagi člena 277 PDEU uveljavljata ugovor nezakonitosti členov 186(a) in 187 Uredbe št. 1234/2007, na katerih izpodbijane uredbe temeljijo, in predlagata, naj se navedeni določbi Uredbe št. 1234/2007 ter izpodbijane uredbe razglasijo za nične.
____________1 - Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode ("Uredba o enotni SUT") (UL L 299, str. 1).