Zadeva C-29/08

Skatteverket

proti

AB SKF

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Regeringsrätten)

„Šesta direktiva o DDV – Členi 2, 4, 13(B)(d), točka 5, in 17 – Direktiva 2006/112/ES – Členi 2, 9, 135(1)(f) in 168 – Odsvojitev delnic hčerinske družbe in deleža v nadzorovani družbi s strani matične družbe – Področje uporabe DDV – Oprostitev – Storitve, opravljene v okviru odsvojitve delnic – Odbitnost DDV“

Povzetek sodbe

1.        Davčne določbe – Usklajevanje zakonodaj – Prometni davki – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Gospodarska dejavnost v smislu člena 4 Šeste direktive – Pojem

(direktivi Sveta št. 77/388, člena 2(1) ter 4(1) in (2), in št. 2006/112, člena 2(1) in 9(1))

2.        Davčne določbe – Usklajevanje zakonodaj – Prometni davki – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Oprostitve, določene s Šesto direktivo – Transakcije z vrednostnimi papirji iz člena 13(B)(d), točka 5

(direktivi Sveta št. 77/388, člen 13(B)(d), točka 5, in št. 2006/112, člen 135(1)(f))

3.        Davčne določbe – Usklajevanje zakonodaj – Prometni davki – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Odbitek vstopnega davka

(Direktivi Sveta št. 77/388, člen 17(1) in (2), ter št. 2006/112, člen 168)

1.        Člena 2(1) in 4(1) in (2) Šeste direktive 77/388 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih, kakor je bila spremenjena z Direktivo 95/7, in člena 2(1) in 9(1) Direktive 2006/112 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da gre za gospodarsko dejavnost, ki spada na področje uporabe navedenih direktiv, če matična družba odsvoji vse delnice hčerinske družbe, ki je v njeni stoodstotni lasti, ter preostali delež v nadzorovani družbi, ki je bila nekoč v njeni stoodstotni lasti, za kateri je opravljala storitve, ki so predmet davka na dodano vrednost.

Družba po odsvojitvi vseh delnic hčerinske in nadzorovane družbe namreč nima več deležev v teh družbah. Če je ta matična družba kot matična družba industrijske skupine sodelovala pri upravljanju te hčerinske in te nadzorovane družbe, saj je zanju za plačilo opravljala več upravnih, računovodskih in trgovinskih storitev, za katere je bila zavezana za plačilo DDV, je navedeno odsvojitev, ki jo je matična družba izvedla zaradi prestrukturiranja skupine družb, mogoče šteti za transakcijo, katere predmet je trajno doseganje dohodka iz dejavnosti, ki presegajo okvir zgolj prodaje delnic. Ta transakcija pomeni neposredno vez z organizacijo dejavnosti, ki jo opravlja skupina in je tako neposredna, trajna in nujna razširitev obdavčljive dejavnosti davčnega zavezanca. Ta transakcija zato spada na področje uporabe davka na dodano vrednost.

Vendar pa prenos delnic, ki vodi do prenosa dela ali celotnih sredstev podjetja, v smislu člena 5(8) Šeste direktive, kakor je bila spremenjena z Direktivo 95/7, ali člena 19, prvi odstavek, Direktive 2006/112, ne pomeni gospodarske dejavnosti, ki bi bila predmet davka na dodano vrednost, če je zadevna država članica izbrala možnost iz teh določb.

Na ta sklep ne vpliva okoliščina, da je bila odsvojitev delnic opravljena z več zaporednimi transakcijami.

(Glej točke 32, 33, 41 in točki 1 in 4 izreka.)

2.        Če matična družba odsvoji vse delnice hčerinske družbe, ki je v njeni stoodstotni lasti, ter preostali delež v nadzorovani družbi, ki je bila nekoč v njeni stoodstotni lasti, za kateri je opravljala storitve, ki so predmet DDV, mora biti ta transakcija oproščena njegovega plačila na podlagi člena 13(B)(d), točka 5, Šeste direktive o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih, kakor je bila spremenjena z Direktivo 95/7, in člena 135(1)(f) Direktive 2006/112 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.

Izraz „transakcije […] z […] vrednostnimi papirji“ v smislu teh določb namreč zajema transakcije, ki lahko ustvarijo, spremenijo ali na podlagi katerih lahko ugasnejo pravice in obveznosti strank v zvezi z vrednostnimi papirji, kamor ne spadajo upravne, materialne in tehnične storitve ter finančno informiranje, ki ne spreminjajo pravnega in finančnega položaja med strankami. Če prodaja delnic spremeni pravni in finančni položaj strank transakcije je torej zajeta – saj spada na področje uporabe davka na dodano vrednost – z oprostitvijo iz omenjenih določb.

Na ta sklep ne vpliva okoliščina, da je bila odsvojitev delnic opravljena z več zaporednimi transakcijami.

(Glej točke od 48 do 50, 53 in točki 2 in 4 izreka.)

3.        Pravica do odbitka plačanega vstopnega davka na dodano vrednost za storitve, opravljene zaradi odsvojitve matične družbe vseh delnic hčerinske družbe, ki je v njeni stoodstotni lasti, in preostali delež v nadzorovani družbi, ki je bila nekoč v njeni stoodstotni lasti, je v skladu s členom 17(1) in (2) Šeste direktive 77/388 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih, kakor je bila spremenjena z Direktivo 95/7, in členom 168 Direktive 2006/112 priznana, če obstaja neposredna in takojšnja povezava med stroški, povezanimi z vstopnimi transakcijami, in vsemi gospodarskimi dejavnostmi davčnega zavezanca.

Naloga predložitvenega sodišča je, da ob upoštevanju vseh okoliščin, v katerih so opravljene transakcije iz postopka v glavni stvari, ugotovi, ali je nastale stroške mogoče vključiti v ceno prodanih delnic ali pa so le sestavni del cene transakcij v zvezi z gospodarskimi dejavnostmi davčnega zavezanca.

Na ta sklep ne vpliva okoliščina, da je bila odsvojitev delnic opravljena z več zaporednimi transakcijami.

(Glej točko 73 in točki 3 in 4 izreka.)