Zadeva C‑314/18
SF
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo rechtbank Amsterdam)
Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 11. marca 2020
„Predhodno odločanje – Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep 2002/584/PNZ – Evropski nalog za prijetje – Člen 5, točka 3 – Predaja, za katero je določen pogoj, da se zadevna oseba vrne izvršitveni državi članici, da bi v njej prestajala zaporno kazen ali varnostni ukrep, vezan na odvzem prostosti, ki ji je bil izrečen v odreditveni državi članici – Trenutek vrnitve – Okvirni sklep 2008/909/PNZ – Člen 3(3) – Področje uporabe – Člen 8 – Prilagoditev kazenske sankcije, izrečene v odreditveni državi članici – Člen 25 – Izvršitev kazenske sankcije v okviru člena 5, točka 3, Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ“
1. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami – Predaja državljana ali prebivalca izvršitvene države članice zaradi uvedbe kazenskega postopka – Jamstva, ki jih mora dati odreditvena država članica – Vrnitev zadevne osebe v izvršitveno državo članico, da bi v njej prestajala kazen odvzema prostosti, ki ji je bila izrečena – Trenutek vrnitve – Pravnomočna obsodilna sodba – Izjema
(Okvirni sklep Sveta 2002/584, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom 2009/299, člena 1(3) in 5, točka 3, in Okvirni sklep Sveta 2008/909, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom 2009/299, členi 1(a), 3(3) in (4) ter 25)
Glej točke 44, od 48 do 54, 56 in od 59 do 62 ter točko 1 izreka.)
2. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep 2008/909 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah – Izvrševanje kazenskih sankcij na podlagi evropskega naloga za prijetje – Izvršitev v primeru vrnitve zadevne osebe v državo članico izvršitve navedenega naloga, da bi v njej prestajala kazen odvzema prostosti, ki ji je bila izrečena v odreditveni državi članici – Prilagoditev trajanja kazenske sankcije, ki jo opravi izvršitvena država članica – Pogoji
(Okvirni sklep Sveta 2002/584, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom 2009/299, člen 5, točka 3, in Okvirni sklep Sveta 2008/909, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom 2009/299, člena 8(2) in 25)
(Glej točke od 65 do 68 in točko 2 izreka.)
Povzetek
Sodišče je v sodbi z dne 11. marca 2020, SF (Evropski nalog za prijetje – Jamstvo vrnitve izvršitveni državi) (C‑314/18), po eni strani odločilo, da je odreditvena država članica – če država članica izvršitve evropskega naloga za prijetje za predajo enega od svojih državljanov ali prebivalcev, zoper katerega je bil izdan tak nalog zaradi uvedbe kazenskega postopka, določi pogoj, da se ji ta oseba vrne, da bi v njej prestajala zaporno kazen ali varnostni ukrep, vezan na odvzem prostosti, ki ji je bil izrečen v odreditveni državi članici – k vrnitvi zadevne osebe načeloma zavezana, ko obsodilna sodba postane pravnomočna. Drugače velja le takrat, kadar je iz konkretnih razlogov, ki se nanašajo na spoštovanje pravice zadevne osebe do obrambe ali na učinkovito izvajanje sodne oblasti, nujna navzočnost te osebe v odreditveni državi članici, dokler druge postopkovne faze, ki spadajo v okvir kazenskega postopka v zvezi s kaznivim dejanjem, na katerem temelji evropski nalog za prijetje, niso pravnomočno končane. Po drugi strani je Sodišče razsodilo, da lahko izvršitvena država članica za izvršitev te zaporne kazni ali varnostnega ukrepa, vezanega na odvzem prostosti, trajanje te kazenske sankcije prilagodi le pod strogimi pogoji, določenimi v členu 8(2) Okvirnega sklepa 2008/909.(1)
Ta sodba spada v okvir postopka v zvezi z izvršitvijo evropskega naloga za prijetje na Nizozemskem, ki ga je britanski sodnik izdal zaradi uvedbe kazenskega postopka zoper nizozemskega državljana. Državni tožilec na Nizozemskem je odreditveni pravosodni organ pozval, naj izda jamstvo iz člena 5, točka 3, Okvirnega sklepa 2002/584(2) v obliki zaveze, da zadevno osebo pred njeno predajo, če bo obsojena, vrne izvršitveni državi članici, da bi ta oseba v njej prestajala zaporno kazen ali ukrep, vezan na odvzem prostosti, ki ji je bil izrečen.(3) Britanski notranji minister je v odgovoru navedel, da če bo zadevna oseba v Združenem kraljestvu obsojena na kazen odvzema prostosti, bo Nizozemski vrnjena, ko bo končan kazenski postopek in vsi drugi postopki v zvezi s kaznivim dejanjem, na katerem temelji evropski nalog za prijetje. Ta organ je poleg tega pojasnil, da predaja na podlagi Okvirnega sklepa 2002/584 Kraljevini Nizozemski po njegovem mnenju ne dovoljuje spremembe trajanja kazni, ki ji bo morebiti izrečena v Združenem kraljestvu.
Na prvem mestu, glede trenutka, v katerem je treba osebo, zoper katero je bil izdan evropski nalog za prijetje, katerega izvršitev je pogojena z zagotovitvijo jamstva v smislu člena 5, točka 3, Okvirnega sklepa 2002/584, vrniti izvršitveni državi članici, da bi tam prestajala zaporno kazen ali varnostni ukrep, vezan na odvzem prostosti, ki ji je bil izrečen v odreditveni državi članici, je Sodišče najprej poudarilo, da navedeni trenutek v tej določbi ni naveden natančno. Vendar je poudarilo pomen, ki ga je zakonodajalec Unije v tej določbi in v Okvirnem sklepu 2008/909 pripisal možnostim za socialno rehabilitacijo državljana ali prebivalca izvršitvene države članice, ki se kažejo v tem, da se mu omogoči, da na ozemlju te države članice prestaja zaporno kazen ali varnostni ukrep, vezan na odvzem prostosti, ki bi mu bil lahko izrečen v odreditveni državi članici po njegovi predaji na podlagi evropskega naloga za prijetje. Sodišče je poudarilo pomen, ki ga ima v takem primeru dejstvo, da odreditvena država članica izvede navedeno vrnitev, ko zadevna obsodilna sodba postane pravnomočna. Sodišče je kljub temu pojasnilo, da če bi se izkazalo, da se v odreditveni državi članici zaradi drugih faz postopka, ki spadajo v okvir kazenskega postopka v zvezi s kaznivim dejanjem, na katerem temelji evropski nalog za prijetje, zahteva navzočnost zadevne osebe, bi bilo treba cilj olajšanja socialne rehabilitacije obsojene osebe uravnotežiti tako z učinkovitostjo kazenskega postopka kot s spoštovanjem pravice zadevne osebe do obrambe.
Na drugem mestu, glede možnosti iz člena 8(2) Okvirnega sklepa 2008/909, ki jo ima pristojni organ izvršitvene države članice, da prilagodi kazensko sankcijo, ki je bila izrečena v odreditveni državi članici, je Sodišče opozorilo, da je ta strogo omejena s to določbo, pri čemer je pojasnilo, da navedeni člen 8 določa le izjeme od načelne obveznosti priznavanja posredovane sodbe in izvršitve kazenske sankcije, katere trajanje in narava ustrezata tistima, ki sta določena v sodbi, izdani v odreditveni državi članici. Sodišče je tako zavrnilo razlago člena 25 Okvirnega sklepa 2008/909,(4) v skladu s katero naj bi bilo v primeru, v katerem je bila oseba predana odreditveni državi članici z jamstvom vrnitve, dovoljeno, da izvršitvena država članica kazen prilagodi zunaj okvira primerov, določenih v členu 8 navedenega okvirnega sklepa.