Zadeva T‑255/17
(objava odlomkov)
Les Mousquetaires
in
ITM Entreprises
proti
Evropski komisiji
Sodba Splošnega sodišča (deveti razširjeni senat) z dne 5. oktobra 2020
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Upravni postopek – Sklepi o odreditvi pregledov – Ugovor nezakonitosti iz člena 20 Uredbe (ES) št. 1/2003 – Pravica do učinkovitega pravnega sredstva – Obveznost obrazložitve – Pravica do nedotakljivosti stanovanja – Dovolj resni indici – Sorazmernost – Ničnostna tožba – Očitki v zvezi s potekom pregleda – Zavrnitev varstva zaupnosti podatkov o zasebnem življenju – Nedopustnost“
1. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Pravni interes – Tožba podjetja, pri katerem je bil opravljen pregled, zoper odločbo Komisije, s katero je bila zavrnjena zahteva za varstvo članov njegovega osebja na podlagi pravice do spoštovanja zasebnega življenja – Dopustnost
(člen 263, četrti odstavek, PDEU; Uredba 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 20(4))
(Glej točko 32.)
2. Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke – Odločba Komisije o zavrnitvi zahteve podjetja, pri katerem je bil opravljen pregled, za varstvo na podlagi pravice do spoštovanja zasebnega življenja svojih zaposlenih ali vodstvenih delavcev – Vključitev – Pogoj – Zahteva za varstvo, vložena pred sprejetjem spornih aktov – Neobstoj – Nedopustnost
(člen 263 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 20(4))
(Glej točke od 33 do 46.)
3. Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke – Zavrnitev zahteve za vračilo zasebnih podatkov s strani Komisije – Zahteva tožeče stranke, ki ni oblikovana dovolj natančno, da bi se lahko Komisija v zvezi z njo opredelila – Neobstoj odgovora Komisije, ki bi lahko bil izpodbojni akt – Nedopustnost
(člen 263 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 20(4))
(Glej točko 47.)
4. Ničnostna tožba – Razlogi – Razlogi in očitki v zvezi z izvedbo pregleda v podporo predlogom za razglasitev ničnosti sklepa o odreditvi pregleda – Razlogi in očitki, ki ne morejo povzročiti razglasitve ničnosti izpodbijanega akta – Brezpredmetni razlogi
(člen 263 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 20(4))
(Glej točke od 50 do 57.)
5. Konkurenca – Upravni postopek – Pooblastilo Komisije za preiskavo – Pravica do učinkovitega pravnega sredstva – Sistem pravnih sredstev, ki izpolnjuje pogoje učinkovitega nadzora, učinkovitosti, gotovosti in razumnega roka
(členi 263, 268, 277, 278 in 340 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 20(1) in (4); Poslovnik Splošnega sodišča, člen 157(2))
(Glej točke od 86 do 110.)
6. Konkurenca – Upravni postopek – Pooblastilo Komisije za preiskavo – Sklep o odreditvi preiskave – Obveznost obrazložitve – Obseg – Navedba informacij v sklepu o pregledu, ki kažejo, da ima Komisija dovolj resne indice za sum o kršitvi – Obveznost razkritja navedenih indicev – Neobstoj
(člen 296 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 20(4))
(Glej točke od 114 do 119 in od 132 do 137.)
7. Konkurenca – Upravni postopek – Pooblastilo Komisije za preiskavo – Sklep o odreditvi preiskave – Obveznost obrazložitve – Obseg – Obveznost obrazložitve izbire datuma pregleda – Neobstoj
(člen 296 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 20(4))
(Glej točke od 139 do 142.)
8. Konkurenca – Upravni postopek – Pooblastilo Komisije za preiskavo – Pravica do nedotakljivosti stanovanja – Sklep o odreditvi pregleda – Spoštovanje načela sorazmernosti – Trajanje pregleda – Spoštovanje razumnega roka – Naknadna presoja
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 7 in 52(1) in (3); Uredba Sveta št. 1/2003, člen 20(4))
(Glej točke od 161 do 165.)
9. Sodni postopek – Rok za predložitev dokazov – Predložitev dokazov po izteku roka za odgovor, ki je bil določen z ukrepom procesnega vodstva – Zahteva po ustrezni utemeljitvi zamude – Neobstoj – Nedopustnost
(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 85(1) in (3))
(Glej točke od 178 do 186.)
10. Konkurenca – Upravni postopek – Pooblastilo Komisije za preiskavo – Pravica do nedotakljivosti stanovanja – Obveznost Komisije, da ima dovolj resne indice za sum o kršitvi – Oblika indicev, na katerih je temeljil sklep o pregledu – Razgovori pred začetkom preiskave – Obveznost zapisa ali formalnega prepisa navedenih razgovorov – Neobstoj
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 19(1); Uredba Komisije št. 773/2004, člen 3(1) in (3))
(Glej točke od 193 do 219.)
11. Konkurenca – Upravni postopek – Pooblastilo Komisije za preiskavo – Pravica do nedotakljivosti stanovanja – Obveznost Komisije, da ima dovolj resne indice za sum o kršitvi – Avtorji indicev, ki so utemeljevali sklep o pregledu – Dobavitelj, ki je tesno povezan z domnevnimi storilci kršitve – Dopustnost
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 20(4))
(Glej točke od 221 do 232.)
12. Konkurenca – Upravni postopek – Pooblastilo Komisije za preiskavo – Pravica do nedotakljivosti stanovanja – Obveznost Komisije, da ima dovolj resne indice za sum o kršitvi – Vsebina indicev, na katerih je temeljil sklep o pregledu – Posebna pravila dokazovanja za usklajena ravnanja – Posledica – Prag za priznanje, da ima Komisija dovolj resne indice, ki pa je pod pragom, potrebnim za ugotovitev usklajenega ravnanja
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 20(4))
(Glej točke od 233 do 242.)
13. Konkurenca – Upravni postopek – Pooblastilo Komisije za preiskavo – Pravica do nedotakljivosti stanovanja – Obveznost Komisije, da ima dovolj resne indice za sum o kršitvi – Vsebina indicev, na katerih je temeljil sklep o pregledu – Izmenjava informacij med konkurenti – Indici v obliki javnih informacij – Neobstoj dovolj resnega indica – Kršitev pravice do nedotakljivosti stanovanja
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 20(4))
(Glej točke od 283 do 300.)
Povzetek
Splošno sodišče je razglasilo delno ničnost sklepov Komisije o pregledu zaradi suma o protikonkurenčnem ravnanju več francoskih podjetij v sektorju distribucije
Komisija ni dokazala, da ima na voljo dovolj resne indice za sum glede izmenjave informacij o prihodnji poslovni strategiji podjetij
Evropska komisija je prejela informacije v zvezi z izmenjavo informacij med več podjetji in podjetniškimi združenji iz sektorja živilske in neživilske distribucije, zato je februarja 2017 sprejela vrsto sklepov, s katerimi je več družbam odredila, da se podredijo pregledu(1) (v nadaljevanju: sklepi o pregledu). Ti sklepi so bili sprejeti na podlagi člena 20(1) in (4) Uredbe št. 1/2003 o izvajanju pravil konkurence (v nadaljevanju: Uredba št. 1/2003),(2) ki določa pooblastila Komisije na področju pregledov.
Komisija je v okviru teh pregledov med drugim obiskala prostore zadevnih družb in kopirala vsebino računalniške opreme. Več pregledanih družb(3) je glede na zadržke v zvezi s sklepi o pregledu in v zvezi s potekom teh pregledov vložilo tožbe za razglasitev ničnosti teh sklepov. Tožeče družbe so v utemeljitev tožb med drugim navedle ugovor nezakonitosti člena 20 Uredbe št. 1/2003, kršitev obveznosti obrazložitve sklepov o pregledu in kršitev njihove pravice do nedotakljivosti stanovanja. Nekatere tožeče stranke so poleg tega izpodbijale zakonitost odvzema in kopiranja podatkov v zvezi z zasebnim življenjem njihovih zaposlenih in vodstvenih delavcev ter zavrnitev vračila teh podatkov.(4)
Splošno sodišče je ugotovilo, da zadnjenavedeni očitek, ki je bil podan v zadevi T‑255/17, ni dopusten. Pri svojem razlogovanju je poudarilo, da mora vsako podjetje zagotoviti varstvo oseb, ki jih zaposluje, in njihove zasebnosti, zlasti v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Tako lahko podjetje, pri katerem poteka pregled, od Komisije zahteva, da ne odvzame nekaterih podatkov, ki bi lahko pomenili poseg v zasebno življenje njenih zaposlenih ali vodstvenih delavcev, ali zahteva, da Komisija te podatke vrne. Zato ima, kadar se podjetje sklicuje na varstvo na podlagi pravice do spoštovanja zasebnega življenja svojih zaposlenih ali vodstvenih delavcev, da bi nasprotovalo odvzemu računalniške opreme ali komunikacijskih orodij in kopiranju podatkov, ki jih vsebuje, odločba, s katero Komisija zavrne to zahtevo, pravne učinke za to podjetje. Vendar v obravnavani zadevi ni bilo predhodne zahteve tožečih strank za varstvo, zato odvzem zadevne opreme in kopiranje podatkov, ki jih je ta vsebovala, nista mogla privesti do odločbe, zoper katero je mogoče vložiti pravno sredstvo, s katero bi Komisija, čeprav implicitno, zavrnila tako zahtevo za varstvo. Poleg tega zahteva za vračilo zadevnih osebnih podatkov po mnenju Splošnega sodišča ni bila oblikovana dovolj natančno, da bi se lahko Komisija v zvezi z njo ustrezno opredelila, tako da tožeči stranki do datuma vložitve tožbe nista prejeli odgovora Komisije, ki bi lahko pomenil izpodbojni akt.
Splošno sodišče je glede utemeljenosti tožb najprej opozorilo na pravila in načela, ki urejajo sklepe Komisije o pregledu na področju konkurenčnega prava, ter jih pojasnilo, nato pa razglasilo delno ničnost sklepov, na katere se nanašajo tožbe tožečih strank.
Splošno sodišče je na prvem mestu zavrnilo ugovor nezakonitosti glede odstavkov 1 in 4 člena 20 Uredbe št. 1/2003, ki se nanašata na, prvič, splošno pooblastilo Komisije za izvajanje pregledov in obveznost podjetij in podjetniških združenj, da se tem pregledom podredijo, kadar so jim odrejeni s sklepom. Tožeče stranke so v utemeljitev tega ugovora nedopustnosti v vseh zadevah zatrjevale kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva. V zadevah T‑249/17 in T‑254/17 se je zatrjevala tudi kršitev načela enakosti orožij in pravice do obrambe.
Splošno sodišče je v zvezi z očitkom glede kršitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva opozorilo, da ta pravica, ki je zagotovljena s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), ustreza členu 6(1) in členu 13 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju: EKČP), zaradi česar je treba določbe te konvencije in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) upoštevati pri razlagi in uporabi te določbe Listine.(5) V skladu s sodno prakso ESČP morajo biti za obstoj pravice do učinkovitega pravega sredstva izpolnjeni štirje pogoji: obstoj učinkovitega sodnega nadzora glede dejanskih in pravnih okoliščin (pogoj učinkovitega nadzora), možnost pravnega subjekta, da doseže ustrezno odpravo morebitnih nepravilnosti (pogoj učinkovitosti), gotov dostop do pravnega sredstva (pogoj gotovosti) in izvedba sodnega nadzora v razumnem roku (pogoj razumnega roka). V zvezi s tem iz preučitve Splošnega sodišča izhaja, da sistem nadzora poteka pregledov, ki ga sestavlja skupek pravnih sredstev, ki so na voljo podjetjem, ki se pregledujejo,(6) izpolnjuje te štiri pogoje. Očitek v zvezi s kršitvijo pravice do učinkovitega pravnega sredstva je bilo treba torej zavrniti kot neutemeljen.
Očitek v zvezi s kršitvijo načela enakosti orožij in pravice do obrambe pa je bilo treba zavrniti na podlagi ustaljene sodne prakse, v skladu s katero v predhodni preiskovalni fazi Komisiji ni mogoče naložiti, da navede indice, ki utemeljujejo pregled podjetja, ki je osumljeno protikonkurenčnega ravnanja. Taka obveznost bi namreč ogrozila ravnotežje, ki ga je sodna praksa vzpostavila med varstvom učinkovitosti preiskave in varstvom pravice zadevnega podjetja do obrambe.
Na drugem mestu je Splošno sodišče pri preučitvi tožbenega razloga, ki se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve, opozorilo, da morajo biti v sklepih o pregledu navedene domneve, ki jih Komisija namerava preveriti, in sicer, kaj se preiskuje in na katere elemente se bo pregled nanašal (opis domnevne kršitve, torej domnevni zadevni trg, narava domnevnega omejevanja konkurence in sektorji, ki jih zajema domnevna kršitev). Ta obveznost posebne obrazložitve je namenjena ugotovitvi upravičenosti pregleda, podjetjem pa omogoča, da razumejo obseg svoje dolžnosti sodelovanja in hkrati obdržijo pravico do obrambe. Splošno sodišče je v vsaki od zadev med drugim ugotovilo, da je v sklepih o pregledu podrobno navedeno, da je Komisija menila, da ima dovolj resne indice za sum o protikonkurenčnem ravnanju.
Splošno sodišče je na tretjem mestu v zvezi s tožbenim razlogom, ki se nanaša na kršitev nedotakljivosti stanovanja, opozorilo, da mora sodišče Unije, da bi se prepričalo, da sklep o pregledu ni samovoljen, preveriti, ali je Komisija razpolagala z dovolj resnimi indici za sum, da je zadevno podjetje kršilo pravila konkurence.
Splošno sodišče je, da bi lahko to preverilo, Komisijo s sprejetjem ukrepov procesnega vodstva pozvalo, naj mu predloži dokumente, ki vsebujejo indice, ki so upravičevali preglede, Komisija pa se je na ta poziv odzvala v določenem roku. „Dodatni odgovor“ Komisije, ki je vseboval še druge dokumente v zvezi s takimi indici, je bil zavržen kot nedopusten, ker za njegovo prepozno vložitev ni bilo ustrezne utemeljitve.
Glede oblike indicev, na katerih so temeljili sklepi o pregledu, je Splošno sodišče poudarilo, da če bi za indice, pridobljene pred pregledom, veljala enaka formalnost kot za zbiranje dokazov o kršitvi v okviru začete preiskave, bi Komisija morala spoštovati pravila, ki veljajo za njena preiskovalna pooblastila, čeprav formalno ni bila začeta nobena preiskava v smislu Uredbe št. 1/2003(7) in Komisija še ni uporabila svojih preiskovalnih pooblastil, torej ni sprejela ukrepa, s katerim bi očitala kršitev, med drugim sklep o pregledu. Zato je Splošno sodišče v nasprotju s tem, kar trdijo tožeče stranke, razsodilo, da ureditev o obveznosti zapisovanja razgovorov(8) ne velja, dokler Komisija ne začne preiskave. Zato razgovori z dobavitelji, opravljeni pred začetkom preiskave, lahko pomenijo indic, čeprav niso bili zapisani. V nasprotnem primeru bi bilo odkrivanje protikonkurenčnih ravnanj resno ogroženo, ker bi formalni razgovor, ki ga je treba zapisati, priče odvračal od posredovanja informacij in prijave kršitev. Poleg tega po mnenju Splošnega sodišča ti razgovori z dobavitelji pomenijo indice, ki so Komisiji na voljo takoj, ko so razgovori opravljeni, in ne šele takrat, ko so bili vključeni v zapisnik, kot zatrjujejo tožeče stranke.
Splošno sodišče je glede vsebine indicev, na katerih so temeljili sklepi o pregledu, navedlo, da mora biti ob upoštevanju nujnega razlikovanja med dokazi o usklajenem ravnanju in indici, ki utemeljujejo preglede za pridobitev takih dokazov, prag za priznanje, da ima Komisija na voljo dovolj resne indice, nujno nižji od tistega, ki omogoča ugotovitev obstoja usklajenega ravnanja. Ob upoštevanju navedenega je Splošno sodišče razsodilo, da je Komisija imela na voljo dovolj resne indice za sum o usklajenem ravnanju v zvezi z izmenjavo informacij o popustih, pridobljenih na nabavnih trgih za nekatere proizvode tekoče potrošnje, in o cenah na trgu prodaje storitev proizvajalcem proizvodov priznanih znamk. Ker pa glede izmenjave informacij glede prihodnjih poslovnih strategij osumljenih podjetij takih indicev ni, je Splošno sodišče v zvezi s to drugo kršitvijo sprejelo tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev pravice do nedotakljivosti stanovanja, in torej sklepe o pregledu razglasilo za delno nične.